Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (79.723-79.747)
- prenovljênje -a s (é) glagolnik od prenoviti: prenovljenje organizacije / duhovno, socialno prenovljenje ♪
- preobjéda -e ž (ẹ̑) bot. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju, Aconitum: tam raste preobjeda in jelenov jezik / navadna preobjeda ♪
- preobjédenec -nca m (ẹ̑) ekspr. kdor je zaradi izobilja objesten, predrzen: nehvaležni preobjedenci ♪
- preobjédenost -i ž (ẹ̑) stanje preobjedenega človeka: stalna preobjedenost povzroča mnoge bolezni / ekspr. občutje preobjedenosti in praznine naveličanosti ♪
- preobjést -i ž (ẹ̑) knjiž. preobjestnost: fantovska preobjest / prevzela ga je preobjest ♪
- preobjésten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč objesten: preobjestni otroci; biti preobjesten ♪
- preobjéstnost -i ž (ẹ́) lastnost preobjestnega človeka: naveličali so se njegove preobjestnosti; fantovska preobjestnost / obšla ga je preobjestnost ♪
- preobláčenje -a s (á) glagolnik od preoblačiti: preoblačenje bolnika; kabina, prostor za preoblačenje / preoblačenje kavčev ♪
- preoblásten -tna -o prid. (á ā) preveč oblasten: preoblasten človek; postati preoblasten / preoblastno vedenje ♪
- preobléčenec -nca m (ẹ̑) kdor se obleče v drugo oblačilo, da ne bi bil prepoznan: preoblečenca so kmalu prepoznali ♪
- preobléka -e ž (ẹ̑) 1. oblačilo, perilo za preoblačenje: daj mu kaj preobleke; na potovanje je vzel malo preobleke 2. oblačilo, v katero se kdo obleče, da ne bi bil prepoznan: spoznati koga kljub preobleki / morilec je prišel v preobleki inštalaterja / ribiška preobleka vohunske ladje jih ni preslepila; pren. on je romantičen človek v moderni preobleki 3. glagolnik od preobleči: preobleka je končana ● redko usnjena preobleka stola je poškodovana prevleka; redko kupiti šest preoblek za blazino prevlek; ekspr. tuji pesniki v slovenski preobleki v slovenskem prevodu ◊ rel. (redovniška) preobleka obred, pri katerem se kandidat, novinec preobleče v redovno oblačilo ♪
- preobljúdenost -i ž (ȗ) knjiž. prenaseljenost: preobljudenost vzhodne Azije / redko posledica je bila preobljudenost tega dela morja z ribami je bila, da je bilo, živelo tu preveč rib ♪
- preobložênost -i ž (é) lastnost, značilnost preobloženega: baročna preobloženost stavka / ekspr. zaradi preobloženosti z delom moram odpovedati svojo udeležbo / ekspr. izgovarja se s preobloženostjo s prezaposlenostjo ♪
- preobnóva -e ž (ọ̑) knjiž., redko obnova, prenova: preobnova gradu / duhovna preobnova človeka ♪
- preobráčanje -a s (ā) glagolnik od preobračati: preobračanje listov / preobračanje besed, dejstev / preobračanje kozolcev ♪
- preobràt -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom dejstvo, da postane kaj popolnoma drugačno od prejšnjega, da se zelo spremeni potek česa: zdaj je nastopil preobrat; takega preobrata ni pričakoval; to je bil odločilen preobrat v tekmi, v življenju / duševni, miselni preobrat; vremenski preobrat ♦ lit. dejstvo, da se (zelo, odločilno) preusmeri potek dramskega dogajanja, pripovedi ♪
- preobráten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrat: preobratno leto / preobratni dogodki ♪
- preobrázba -e ž (ȃ) 1. pojav, da dobi kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: nastopila je družbena, politična preobrazba; duševne, idejne preobrazbe 2. glagolnik od preobraziti: načrt za gospodarsko preobrazbo države; notranja preobrazba človeka; socialistična preobrazba vasi; preobrazba amaterskega gledališča v poklicno ◊ bot. preobrazba sprememba rastlinskih organov zaradi drugačnega načina prehrane, okolja; preobrazba listov; zool. preobrazba sprememba živalskega organizma na razvojni stopnji med jajčecem in odraslo živaljo; popolna preobrazba ki ima vse razvojne stopnje; preobrazba žuželk ♪
- preobrázben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces ♪
- preobrážanje -a s (á) glagolnik od preobražati: preobražanje človeka; vsebinsko preobražanje dela; preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično ♪
- preobráženje -a s (ȃ) glagolnik od preobraziti: preobraženje družbe ♪
- preobraževálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) ekspr. kdor kaj preobražuje: preobraževalec narave ♪
- preobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobraževanje: preobraževalni vplivi / preobraževalni procesi v družbi ♪
- preobraževánje -a s (ȃ) glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe; proces preobraževanja ♪
- preobremenjênost -i ž (é) prevelika obremenjenost: čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil / preobremenjenost zdravnikov; preobremenjenost v službi; preobremenjenost z delom / preobremenjenost pristanišča ♪
79.598 79.623 79.648 79.673 79.698 79.723 79.748 79.773 79.798 79.823