Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (79.698-79.722)
- prenéhanje -a s (ẹ̑) glagolnik od prenehati: prenehanje obratovanja / prenehanje veljavnosti zakona / sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, sovražnosti / prenehanje višje gospodinjske šole / prenehanje mandata / govoriti brez prenehanja; boj je trajal brez prenehanja več ur neprenehoma ♪
- prenehávanje -a s (ȃ) glagolnik od prenehavati: postopno prenehavanje rasti ♪
- prenehljáj -a m (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma ♪
- prenek gl. preneki ♪
- prenékaj prisl. (ẹ̄) knjiž., ekspr. veliko, mnogo: dežela je preživela že prenekaj vojn ♪
- prenekájkrat prisl. (ȃ) knjiž., ekspr. velikokrat, mnogokrat: že prenekajkrat je odgovarjal na taka vprašanja ♪
- prenekdó tudi prenékdo -nekóga zaim. (ọ̄ ẹ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. marsikdo: to je že prenekdo poskusil ♪
- preneróden -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji ♪
- prenesênost -i ž (é) lastnost, značilnost prenesenega: prenesenost zgodbe v kmečko okolje ♦ lingv. upoštevati prenesenost pomena ♪
- prenesrámen -mna -o prid. (á ā) ekspr. preveč nesramen, žaljiv: te govorice so prenesramne, da bi jih lahko prisodili njemu ♪
- prenesréčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo nesrečen: prenesrečna mati se ni mogla potolažiti ♪
- preneúmen -mna -o prid. (ú ū) preveč neumen: preneumen je za tako delo / premlad in preneumen je še / to govorjenje je preneumno, da bi ga še poslušal preneúmno prisl.: preneumno govoriti / ekspr., v povedni rabi preneumno bi bilo izgubljati čas s tem ♪
- preneváren -rna -o prid. (á ā) preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno ♪
- prenevédanje -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
- prenevédast -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe ♪
- preneznáten -tna -o prid. (á ā) nav. ekspr. preveč neznaten: bil je predroben, preneznaten, da bi vzbudil njeno pozornost / preneznatna vsota denarja / preneznaten uspeh / stvar je preneznatna, da bi bilo vredno zanjo izgubljati čas ♪
- prenéžen -žna -o prid. (ẹ̄) 1. preveč nežen: preslabotna je in prenežna / prenežne roke ima za tako delo 2. ekspr. zelo nežen: prenežni spomini na mladost / šopek prenežnega cvetja ♪
- prenočeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci ♪
- prenočevánje -a s (ȃ) glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah ♪
- prenòr -ôra -o prid. (ȍ ó) pog., ekspr. preveč neumen, preveč nespameten: premlad in prenor je še / to se mu je zdelo prenoro ♪
- prenòs -ôsa m (ȍ ó) 1. glagolnik od prenesti: prevoz in prenos blaga / prenos teže z ene noge na drugo / prenos električne energije, gibanja; prenos živčnega vzburjenja / brzojavni, telegrafski prenos sporočil / prenos pristojnosti od enega organa na drugega / pomenski prenos ∙ prenos misli pojav, da dva človeka istočasno mislita, se spomnita na isto stvar ♦ teh. jermenski prenos pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni 2. oddaja, pri kateri se gleda, posluša dogajanje zunaj studia, ki je telekomunikacijsko preneseno vanj: začeti prenos; prenos zborovanja / neposredni radijski prenos tekme s tekmovališča istočasno s tekmo; televizijski prenos ♪
- prenôsen -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
- prenôsnost -i ž (ó) lastnost, značilnost prenosnega: prenosnost aparata, lutkovnega odra / prenosnost oblasti ♪
- prenóšen -a -o prid. (ọ́) ki je predolgo nošen: prenošen otrok / redko obleka je prenošena ponošena, obrabljena ♪
- prenóva -e ž (ọ̑) glagolnik od prenoviti: prenova ceste, hiše / moralna prenova človeka ♪
79.573 79.598 79.623 79.648 79.673 79.698 79.723 79.748 79.773 79.798