Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (79.573-79.597)



  1.      preletèč  -éča -e prid. ( ẹ́) zastar. predirljiv, presunljiv: s preletečim glasom je zaklical, naj zbežijo; prim. preleteti
  2.      preléten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na prelet: preletni prostor / preletna ptica ptica, ki ob selitvi kako deželo samo preleti
  3.      prelevmán  -a m () ekon. dodatna dajatev za uvožene, zlasti kmetijske pridelke
  4.      preležánost  -i ž (á) stanje preležanega: preležanost hrbta / moka ima duh po preležanosti
  5.      prélja  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno predica: vsaka prelja je imela pred seboj kup prediva
  6.      preljúb  -a -o stil.prid. ( ū) ekspr. zelo ljub: preljuba mati ga je vsak dan čakala / preljuba domovina / v nagovoru obišči nas kmalu, preljubi prijatelj preljúbi -a -o sam.: preljubi je stal za njo; mislil je le na svojo preljubo
  7.      preljúbljen  -a -o prid. (ū) ekspr. zelo ljubljen: gledala je svoj preljubljeni rojstni kraj / v nagovoru poslušaj me, preljubljeni brat
  8.      prélog  -a m (ẹ́) nar. neobdelana ali opuščena njiva: preorati prelog; pasti živino po prelogih / dati njivo v prelog je ne obdelovati ali jo sploh opustiti; pustiti njivo dve leti v prelogu
  9.      prelóga  -e ž (ọ̑) zastar. prevod: preloga romana / izvirnik in preloga
  10.      prelòm  -ôma m ( ó) 1. glagolnik od prelomiti: prelom veje / kostni prelom; prelom lobanje / prelom dane besede, prisege / prelom s preteklostjo; ta knjiga pomeni popoln prelom s pesniško tradicijo / družbeni, idejni, kulturni prelom 2. mesto, kjer kaj ni več (popolnoma) zraščeno, skupaj: štor se je na prelomu svetil / v zidu so se videli globoki prelomi razpoke 3. ekspr. kraj, prostor, kjer kaj (nenadoma) preide v kaj drugega: njihova kmetija leži na prelomu doline 4. ekspr., navadno s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova: bilo je na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja; ob prelomu starega veka v srednji vek / v prelomu časa 5. min. videz prelomne ploskve: vrste preloma / iverasti prelom značilen za drobnozrnate snovi; neravni prelom pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna; školjkasti prelom ◊ alp. ledeniški prelom prečna razpoka v ledeniku, nastala zaradi vzpetine na dnu ledeniške doline; anat. odprti prelom kosti pri katerem kost predre kožo; geol. prelom premaknitev skladov iz prvotne lege; mesto preloma; tisk. prelom oblikovanje stolpcev v strani (časopisa, knjige)
  11.      prelómen  -mna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prelom: prelomni sledovi; prelomne razpoke / umetnost prelomne dobe; pomembna prelomna leta ♦ anat. prelomna črta črta, ob kateri se prelomi kost, hrustanec; geol. prelomna ploskev ploskev, ki nastane ob premaknitvi skladov; teh. prelomna ploskev ploskev, nastala s prelomom; tisk. prelomna stran dokončno oblikovana stran (časopisa, knjige) // ki ima velik pomen za nadaljnji potek, razvoj česa: prelomni zgodovinski dogodki / razprava odkriva prelomna spoznanja
  12.      prelúknjanje  -a s () glagolnik od preluknjati: preluknjanje papirja; priprave za preluknjanje
  13.      prelúknjanost  -i ž () lastnost, značilnost preluknjanega: preluknjanost papirja
  14.      prém  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov
  15.      préma  -e ž (ẹ̄) prečni nosilec vozila, na katerem so pritrjena kolesa: pri novem tipu avtomobila so izpopolnili premo / sprednja, zadnja prema; toga prema / prema pri kmečkem vozu; na premo so naložili koš stelje ● knjiž., redko iskal je pravo premo pot, smergeom. ravna črta
  16.      premága  -e ž () zastar. zmaga: doseči veliko premago / boj za premago novih idej // premagovanje: z veliko premago je molčal ob njenih besedah
  17.      premagálec  -lca [c] m () knjiž., redko zmagovalec, premagovalec: vdal se je premagalcu
  18.      premáganec  -nca m () kdor je premagan: premaganci so se vdali zmagovalcem; obup premagancev
  19.      premáganje  -a s () glagolnik od premagati: premaganje sovražnika, tekmeca
  20.      premáganka  -e ž () ženska oblika od premaganec: premaganka in zmagovalka
  21.      premáganost  -i ž () nav. ekspr. stanje premaganega človeka: svoje premaganosti ni hotel pokazati
  22.      premagoválec  -lca [c] m () nav. ekspr. kdor kaj, koga premaga: premagovalec bolezni / premagovalci so se vrnili iz boja zmagovalci
  23.      premagovánje  -a s () glagolnik od premagovati: premagovanje strahu / premagovanje spanca / premagovanje nasprotij, ovir
  24.      premàh  -áha m ( á) glagolnik od premahniti: premah pri tehtanju ♦ šport. gib ene ali obeh nog čez konja, bradljo
  25.      premájhen  -hna -o prid. () 1. preveč majhen: ta stol je zanj premajhen; predavalnica je za toliko študentov premajhna; ima premajhno stanovanje / zaradi premajhne aktivnosti članov je društvo nehalo delovati / ekspr.: premajhna pozornost; premajhno poznavanje tuje literature 2. ekspr. zelo majhen: odprla mu je drobna, premajhna gospa

   79.448 79.473 79.498 79.523 79.548 79.573 79.598 79.623 79.648 79.673  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA