Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (79.548-79.572)



  1.      prekupčeválka  -e [k] ž () ženska oblika od prekupčevalec: bila je prekupčevalka s ponošenimi oblekami
  2.      prekupčeválstvo  -a [s tudi ls] s () dejavnost prekupčevalcev: prekupčevalstvo se je takrat zelo razširilo
  3.      prekupčevánje  -a s () glagolnik od prekupčevati: prekupčevanje z mamili; prepoved prekupčevanja
  4.      prekúpec  -pca m (ú) star. kupčevalec, prekupčevalec: les je kupil od prekupca / konjski prekupec; prekupec z zemljišči
  5.      prekúženost  -i ž () med. lastnost, stanje prekuženega: prekuženost prebivalstva
  6.      prekvát  -a -o prid. () nar. presnet, preklet: ta prekvata reva si ne upa nič reči / to prekvato kamenje tako bode prekváto prisl.: prekvato malo mu je mar
  7.      preláganje  -a s () glagolnik od prelagati: prelaganje desk, jabolk / prelaganje tovora na ladjo / prelaganje težav na druge / prelaganje Shakespearovih del
  8.      prelagátelj  -a m () zastar. prevajalec (v drug jezik): prelagatelj epa
  9.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudiprid. á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave
  10.      prelahkôten  -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen / ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko / to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem
  11.      prelámljanje  -a s (á) glagolnik od prelamljati: prelamljanje obljub
  12.      preláskav  -a -o prid. (á) preveč laskav: njegova ocena knjige je prelaskava
  13.      prelát  -a m () rel. 1. visok cerkveni dostojanstvenik z vodstveno funkcijo, zlasti škof, opat: zbor prelatov 2. naslov za zelo zaslužnega duhovnika: prelat Grivec
  14.      prelatúra  -e ž () rel. prelatski naslov, prelatska čast: dobiti prelaturo
  15.      prelàz  -áza m ( á) 1. nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot iz ene doline v drugo: vojaki so zavzeli prelaz; speljati cesto čez prelaz / prelaz Ljubelj / gorski prelaz 2. navadno v zvezi železniški prelaz železniški prehod: na železniškem prelazu se je zgodila nesreča / nezavarovani brez zapornic, zavarovani železniški prelaz z zapornicami 3. nar. nižji del lesene ograje, plota, namenjen za prehod ljudi: popraviti prelaz; skočiti, stopiti čez prelaz 4. zastar. prehod: v jami so med skalami kmalu našli prelaz
  16.      prélec  -lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec; smrekov prelec katerega ličinka jé iglice smreke, Lymantria monacha; svilni prelec
  17.      prelén  tudi prelèn -léna -o stil.prid. (ẹ̑ ẹ́) preveč len: prelen je, da bi to storil
  18.      prelép  -a -o tudiprid. (ẹ̑ ẹ́) ekspr. 1. preveč lep: ta soba je kar prelepa zanj 2. zelo lep: prelepa deklica; ima prelepe oči / prelepa slika / prelepi kraji / prelepa glasba / prelep spomin prelepó prisl.: cvetje prelepo diši; prelepo igrati, peti; bilo je prelepo
  19.      prelépek  -pka m (ẹ̑) zal. listek, navadno z besedilom, ki se nalepi čez določeno besedilo: na prelepku je popravljena letnica izida knjige
  20.      prelépka  -e ž (ẹ̑) nalepka: nalepiti prelepko / okrasiti s prelepkami; pren., ekspr. njihove izjave so samo prelepke
  21.      prelepôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: vsi so ostrmeli ob njeni prelepoti / prelepote pokrajine
  22.      prelést  -i ž (ẹ̑) 1. knjiž. (izredna) lepota: občudoval je dekliško prelest; prelest pomladnega cvetja, večernega sonca / prelesti pokrajine so ga vsega prevzele 2. zastar. prevara, zvijača, zvijačnost: za dosego cilja je uporabil prelest
  23.      prelésten  -tna -o prid., preléstnejši (ẹ̄) knjiž. (izredno) lep: prelesten smehljaj; ima prelestne temne oči / prelestna melodija; prelestna zimska pokrajina preléstno prisl.: prelestno lep svet
  24.      prelèt  -éta m ( ẹ́) glagolnik od preleteti: tišino gozda so motili samo preleti ptic / pri drugem preletu gorovja je letalo zadelo v enega od vrhov / prelet meje / v preletu bombardirati / opazil je prelet smehljaja na materinem obrazu / prelet naslovov v časopisu mu je zadostoval
  25.      preletávanje  -a s () glagolnik od preletavati: preletavanje ptic / preletavanje bombnikov

   79.423 79.448 79.473 79.498 79.523 79.548 79.573 79.598 79.623 79.648  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA