Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (79.473-79.497)


  1.      préjkopréj  in préj ko préj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. kar se da hitro, kar najhitreje: obiščite me prejkoprej; zdravnik naj pride prejkoprej ♪
  2.      préjkosléj  in préj ko sléj prisl. (ẹ̑-ẹ̑) ekspr. 1. izraža a) prepričanost, gotovost, da se bo dejanje zgodilo: prejkoslej bo konec težav; prejkoslej bo prišlo do obračuna b) precejšnjo verjetnost: šlo mu je prejkoslej za to, da bi dosegel priznanje; nagovor prejkoslej velja njemu 2. izraža nepretrganost, časovno neomejenost dejanja, stanja: svoje dolžnosti je prejkoslej opravljal v redu / prejkoslej nista šla na obisk brez darila nikoli ● knjiž. tukaj mi ni všeč, prejkoslej bi se rad preselil čimprej ♪
  3.      préjle  prisl. (ẹ̑) ekspr. maloprej, ravnokar: prejle sem srečal tvojega strica; še prejle je bil dan, zdaj je pa že tema ♪
  4.      prejòh  medm. (ȍ) star., v zvezi z joh prejoj: joh, prejoh, kaj sem naredil ♪
  5.      prejòj  tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj ♪
  6.      prejšnjeléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko lanski: vonj po uležani, prejšnjeletni travi / prejšnjeletni gospodarski razvoj ♪
  7.      prék  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) zastar. nujen, potreben: preko delo ∙ zastar. preki sod naglo sodišče ♪
  8.      prék  prisl. (ẹ̑) knjiž. 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čezinčez ● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek ♪
  9.      prek  predl., z rodilnikom 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim; čez: gledati prek glav; skočiti prek ograje b) povprek po čem: prek ceste so zavalili hlod; mesec se pomika prek neba / pomesti prek praga / obesiti puško prek rame c) po površini: reka se je razlila prek ravnine č) skozi kaj: potovati v Zagreb prek Zidanega mosta // za izražanje stanja: nositi srajco prek hlač; most prek potoka / stanuje prek ceste 2. za izražanje časa, v katerem se kaj godi: kavarna je prek nedelje zaprta 3. za izražanje presežene mere: voda sega prek glave; piši prek roba / z nesklonljivim izrazom količine: pot je dolga prek pet kilometrov; plačal je prek sto dinarjev 4. publ. za izražanje vmesnega, prehodnega člena: raziskovati zgodovino od kamene dobe prek antike do današnjih časov ♦ rad. oddajati spored prek Nanosa 5. neustalj. za izražanje sredstva, posrednika; po: pismo so poslali prek kurirja; prek radia vplivati na javno mnenje ● publ. ne moremo kar tako prek tega dejstva treba ga je upoštevati; nar. belokranjsko do prek jutri do pojutrišnjem; star. prek volje proti volji ♪
  10.      prekajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekajevati: prekajevanje mesa; prekajevanje rib še ni končano ♪
  11.      prekaljênost  -i ž (é) stanje prekaljenega: prekaljenost jekla / ekspr. prekaljenost je nastajala v dolgih bojih ♪
  12.      prekaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prekaljevati: prekaljevanje jekla / ideološko prekaljevanje vodilnih delavcev ♪
  13.      prekánjen  -a -o prid. (ā) knjiž. zvit, prebrisan: prekanjen trgovec; med vsemi je on najbolj prekanjen / prekanjen obraz / prekanjena lisica je hitro skrila plen ♪
  14.      prekánjenec  -nca m (ā) knjiž. zvit, prebrisan človek: on je velik prekanjenec ♪
  15.      prekánjenka  -e ž (ā) knjiž. zvita, prebrisana ženska: prekanjenka preudari vsako besedo ♪
  16.      prekánjenost  -i ž (ā) knjiž. zvitost, prebrisanost: presenetila jih je njegova prekanjenost / uporabila je vso svojo prekanjenost, da je to dosegla ♪
  17.      prekàp  -ápa m (ȁ á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino; destilacija: prekap vode ♪
  18.      prekápanje  -a s (ȃ) glagolnik od prekapati prekapam: prekapanje goste tekočine je bilo zelo počasno / prekapanje vode ♪
  19.      prekáren  -rna -o prid. (ȃ) zastar. težaven, mučen: spravil ga je v prekaren položaj ♪
  20.      prekásen  -sna -o tudi -ó prid. (á) raba peša prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli prekásno in prekasnó prisl.: prekasno priti, vstati ♪
  21.      prékast  -a -o prid. (ẹ́) zastar. škilast: prekasta ženska / prekaste oči prékasto prisl.: prekasto gledati ♪
  22.      prekát  -a m (ȃ) 1. ločen, ograjen prostor: dvojno dno ladje je razdeljeno na prekate; prekati greznice / soba je bila s pregradami razdeljena v prekate predelke 2. teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje prekata / parni prekat prostor v stroju, v katerem se trajno ali občasno nahaja para ◊ anat. možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; očesni prekat prostor med roženico in lečo, napolnjen s tekočino; srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin ♪
  23.      prekáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prekat: prekatni sistem ♦ arhit. prekatni strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji; kasetirani strop ♪
  24.      prékla  -e ž (ẹ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: ostriti, postavljati prekle; fižol se že ovija okrog prekel / fižolova prekla // tak kol sploh: s preklo klatiti sadje; bila je suha in dolga kot prekla; drži se, kot bi preklo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo 2. pog., ekspr. zelo velik in suh človek: dražijo jo, da je prekla / misli samo nanj, na tisto suho preklo // nav. mn. noga, zlasti dolga in suha: umakni svoje prekle / za njim je capljal s svojimi dolgimi, suhimi preklami ● pog. prišel bo, pa če bi ošpičene prekle padale z neba gotovo, zagotovo; žarg. s svojo preklo je dobro streljal z zelo dolgo puško ♪
  25.      prekláda  -e ž (ȃ) grad. podolgovat, navadno nosilni gradbeni element nad kako odprtino, na koncih položen na zid, oporo: hrastova, železobetonska preklada / okenska preklada; preklada nad vrati ♪

   79.348 79.373 79.398 79.423 79.448 79.473 79.498 79.523 79.548 79.573  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA