Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (7.901-7.925)
- četŕttónski -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami ♪
- četúdi vez. (ȗ) čeprav: pridemo, četudi bo deževalo; otroka je bilo strah, četudi je bil svetel dan / vino je zdravo, četudi malo kislo ♪
- četvérica -e ž (ẹ̑) skupina štirih oseb: četverica vojakov / znana igralska četverica ♪
- četverína -e ž (í) zastar. četverovprega ♪
- četvériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) razkosavati zaklano žival na četrti: na dvorišču so četverili zaklane prašiče in vole ♪
- četvérnica -e ž (ẹ̑) nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego ♪
- četvérnik -a m (ẹ̑) nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi ♪
- četverokápnica -e ž (ȃ) arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode ♪
- četverokótnik -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima štiri kote: enakostranični, pravokotni, tangentni četverokotnik ♪
- četverolíst -a -o prid. (ȋ ȋ) zastar. četverolisten ♪
- četverolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima štiri liste: četverolistni snopič ♦ bot. četverolistno cvetno odevalo ♪
- četveroógelnik -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik ♪
- četverovpréžnik -a m (ẹ̑) voz, v katerega se vpregajo štiri živali ♪
- četvórica -e ž (ọ̑) skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib ♪
- čevápčič -a m (ȃ) nav. mn. na žaru pečen svaljek sesekljanega mesa: čevapčiči s čebulo ♪
- čéveljski -a -o [vǝl] (ẹ̑) pridevnik od čevelj: čeveljska mera ♪
- čevketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: v kuhinji so čevketale ženske (F. Godina) ♪
- čévljarica -e ž (ẹ̑) redko 1. krpa za čiščenje čevljev: čistiti s čevljarico 2. krpa za v čevlje ♪
- čevljaríca -e ž (í) zastar. čevljarjeva žena ♪
- čevljáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z izdelovanjem in popravljanjem obutve: pozimi je čevljaril, poleti pa kmetoval ♪
- čevljárnica -e ž (ȃ) star. čevljarska delavnica: čevljarnica in krojačnica ♪
- čevljárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na čevljarje ali čevljarstvo: čevljarski stolček; čevljarska delavnica, zadruga / čevljarska dreta, smola; čevljarsko kladivo / čevljarska industrija ♪
- čevrljáti -ám nedov. (á ȃ) čebljati, čebrnjati: deklice čevrljajo na dvorišču; čevrljala je brez prestanka / rada čevrlja z znanci / ptice čevrljajo in prepevajo ♪
- čézinčéz in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen ● ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi ♪
- čezkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki sega čez kolena: čezkolenski škornji ♪
7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926 7.951 7.976 8.001