Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (7.801-7.825)


  1.      čédnostnik  -a m (ẹ́) nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik ♪
  2.      čédrica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od čedra: prižgati si čedrico ♪
  3.      čeháti  -ám nedov. (á ȃ) 1. čehljati: čehati konja; čeha se po glavi, za ušesi 2. redko trgati, lomiti: vihar čeha veje ♪
  4.      čehízem  -zma m (ȋ) lingv. element češčine v kakem drugem jeziku: uvajati rusizme in čehizme; v prevodu je ostalo dosti čehizmov ♪
  5.      čehljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čehljati konja po vratu; čehljal se je po glavi in begal z očmi po ljudeh; v zadregi se čehlja za ušesom ♪
  6.      čêhniti  -em in čehníti čéhnem dov. (é ȇ; ȋ ẹ̑) nar. česniti: S pestjo bi te čehnil. Če bi bil kaj vreden, bi ti ne prevzeli dekleta (F. Bevk) ♪
  7.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
  8.      čéhovski  -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
  9.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa ♪
  10.      čekíst  -a m (ȋ) pripadnik čeke: hišo so zastražili čekisti ♪
  11.      čekljáti  -ám nedov. (á ȃ) čeketati: kraljiček čeklja ♪
  12.      čeládnica  -e ž (ȃ) bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria ♪
  13.      čeládnik  -a m (ȃ) ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike ♪
  14.      čeléšnik  -a m (ẹ̑) nar. 1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc) 2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk) ◊ etn. stojalo za goreče trske ♪
  15.      čelílen  -lna -o prid. (ȋ) les., v zvezi čelilna žaga krožna žaga za čeljenje lesa ♪
  16.      čelílnik  -a m (ȋ) les. krožna žaga za čeljenje lesa ♪
  17.      čelíst  -a m (ȋ) muz. kdor igra čelo: nocoj se nam je predstavil odličen čelist ♪
  18.      čelístka  -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka ♪
  19.      čêliti  -im in čelíti čélim nedov. (é; ȋ ẹ́) gladko prisekovati ali prirezovati: čeliti snope, slamo ♦ les. čeliti les prižagovati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagovati ga na določeno dolžino ♪
  20.      čeljustáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal // govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal ♪
  21.      čeljústiti se  -im se nedov. (ū ȗ) slabš. hvaliti se, bahati se: čeljusti se, da bo sam napravil red ♪
  22.      čeljústnica  -e ž (ȗ) anat. čeljustna kost: spodnja, zgornja čeljustnica; rana na čeljustnici ♪
  23.      čeljústničen  -čna -o (ȗ) pridevnik od čeljustnica: čeljustnični izpah ♪
  24.      čeljústnik  -a m (ȗ) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: fant je velik čeljustnik / strupeni čeljustniki so obirali mladi par ♪
  25.      čêlnica  -e ž (ȇ) 1. anat. čelna kost: prebil si je čelnico 2. nar., navadno v zvezi s panjski čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča; (panjska) končnica: poslikane panjske čelnice 3. nar. čelna deska postelje; končnica: rjuha je segala čez čelnico ♪

   7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA