Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (7.751-7.775)



  1.      častilákomnež  -a m (á) častihlepnež
  2.      častilákomnost  -i ž (á) častihlepnost
  3.      častílec  -lca [c in lc] m () kdor koga časti, občuduje: Prešernovi častilci; imel je velik krog častilcev in prijateljev / raba peša zavrnila je vse svoje častilce oboževalce, občudovalce / šalj. goreči častilci vina
  4.      častílen  -lna -o prid. () ki koga časti: častilna beseda / častilna slavnost
  5.      častiljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. častihlepen
  6.      častiljúbje  -a s () knjiž. častihlepje: svoje delo opravlja s častiljubjem
  7.      častiljúbnost  -i ž (ú) knjiž. častihlepnost: skrita častiljubnost
  8.      častílka  -e [k in lk] ž () ženska, ki koga časti, občuduje: imel je dosti častilk
  9.      častít  -a -o prid. () star. spoštovan, cenjen: to je častit gospodar; dekle je iz častite hiše / v vljudnostnem nagovoru častiti bralci! kot pristavek za duhovnika, redovnika častiti gospod; zahvaljujemo se častiti duhovščini; častita sestra Serafina // ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti; častitljiv: tedaj je spregovoril častit starec; stara, častita lipa; sam.: tako je naročila častita častita sestra, redovnica
  10.      častitati  gl. čestitati
  11.      častítelj  -a m () zastar. častilec: častitelji so mu postavili spomenik
  12.      častítev  -tve ž () star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti
  13.      častíti  -ím nedov. ( í) izkazovati komu čast, spoštovanje: njega častijo vsi brez izjeme; častiti po božje; častijo ga kakor boga / častiti spomin slavnih mož / ekspr. zelo časti dobro kapljico jo ima rad, jo cenirel. častiti križ, svetnike čaščèn -êna -o: njen rod je bil bogat in čaščen; prim. češčen
  14.      častítljiv  tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (; í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
  15.      častítljivost  tudi častitljívost -i ž (; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
  16.      častítost  -i ž () star. lastnost častitega človeka: vsem je bil vzor zaradi svoje častitosti / družina je znana po svoji častitosti
  17.      častivréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek
  18.      častivrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti
  19.      častižêljen  -jna -o prid. (é ē) željen časti: zelo je častiželjen
  20.      častižêljnost  -i ž (é) lastnost častiželjnega človeka: zaradi svoje častiželjnosti ni priljubljen med tovariši
  21.      částnik  -a m () član poveljniškega vojaškega osebja; oficir: artilerijski, generalštabni častnik; aktivni častnik / višji gasilski častnik; častnik (ljudske) milice ♦ navt. častnik trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. častnik čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina
  22.      částniški  -a -o prid. () nanašajoč se na častnike; oficirski: častniška uniforma / častniški poklic
  23.      částništvo  -a s () 1. oficirski poklic: odločiti se za častništvo / moral je odložiti častništvo 2. oficirji: zbralo se je vse častništvo polka
  24.      čášica  -e ž (á) manjšalnica od čaša: čašica za desertno vino / spiti čašico žganja; ekspr. ali bi čašico vina? ♦ anat. ledvične čašice lijakaste votlinice v ledvični sredici
  25.      čávsati  -am nedov. () hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču

   7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA