Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (7.726-7.750)
- čási prisl. (ȃ) zastar. včasih: časi si rada kaj dobrega privošči ♪
- čásih prisl. (ȃ) star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval ♪
- čásnik -a m (ȃ) raba peša dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti; časopis: kupiti, zganiti časnik; slavili so ga po vseh časnikih; uredništvo časnika / brati časnik ♪
- čásnikar -ja m (ȃ) poklicni sodelavec časopisa: časnikar pri Delu je; časnikarji in fotoreporterji so obsuli kozmonavta ♪
- čásnikarica -e ž (ȃ) časnikarka ♪
- čásnikarka -e ž (ȃ) poklicna sodelavka časopisa: po poklicu je časnikarka ♪
- čásnikarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na časnikarje: časnikarski poklic; časnikarsko društvo ∙ časnikarska raca izmišljena novica v časopisu ♪
- čásnikarstvo -a s (ȃ) dejavnost časnikarjev: posvetil se je časnikarstvu; preživlja se s časnikarstvom / stolica za časnikarstvo ♪
- čásnikarščina -e ž (ȃ) nav. slabš. jezik, stil, značilen za časopise: piše v povprečni časnikarščini ♪
- čásniški -a -o prid. (ȃ) časopisen: časniška rubrika / časniški slog ♪
- čásništvo -a s (ȃ) 1. redko časnikarstvo: ukvarja se s časništvom 2. zastar. časopisje: dnevno časništvo ♪
- časomerílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela: normirci in časomerilci 2. šport. sodnik, ki meri čas pri tekmovanju: časomerilci so tekmovalcu izmerili enak čas kot električna naprava ♪
- časomérnica -e ž (ẹ̑) redko štoparica ♪
- časopís -a m (ȋ) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih ∙ pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu // biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis ♪
- časopísar -ja m (ȋ) slabš. časnikar: zakotni časopisarji ♪
- časopísec -sca m (ȋ) star. časnikar ♪
- časopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na časopis: časopisni članki in notice; časopisna reklama, reportaža / časopisni kiosk; časopisno podjetje / časopisni jezik ♦ filat. časopisna znamka znamka, ki je namenjena samo za frankiranje časopisov; papir. časopisni papir papir iz bele lesovine za tiskanje časopisov ♪
- časopísje -a s (ȋ) časopisi, dnevni tisk: vse časopisje poroča o obisku; naročen je na dnevno časopisje ♪
- častihlépen -pna -o prid., častihlépnejši (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po časti, slavi: častihlepen in samovoljen človek ♪
- častihlépje -a s (ẹ̑) hlepenje po časti, slavi: častihlepje mu ni dalo, da bi odnehal; ima veliko mero častihlepja ♪
- častihlépnež -a m (ẹ̑) kdor hlepi po časti, slavi: to je častihlepnež in pustolovec ♪
- častihlépnik -a m (ẹ̑) star. častihlepnež ♪
- častihlépnost -i ž (ẹ́) lastnost častihlepnega človeka: to je naredil iz častihlepnosti ♪
- častikrája -e ž (á) knjiž. jemanje časti, ugleda: dolžijo ga častikraje ♪
- častilákomen -mna -o prid. (á) častihlepen: zelo je častilakomen ♪
7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826