Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (7.676-7.700)



  1.      cvíljenje  tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
  2.      cvinglijánec  -nca m () pripadnik cvinglijanstva: švicarski cvinglijanci; biblijski komentarji cvinglijancev
  3.      cvinglijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija
  4.      cvinglijánstvo  -a s () racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom
  5.      cvíren  -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren
  6.      cvírnat  -a -o prid. () pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače
  7.      cvírnati  -am nedov. () pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali!
  8.      cvokotáti  -ám nedov.) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih
  9.      cvrčáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka
  10.      cvrčíkati  -am nedov. () redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen)
  11.      cvréti  cvrèm nedov., cvŕl (ẹ́ ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se cvrli na pesku
  12.      cvŕkati  -am nedov. ( ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu
  13.      cvrketáti  -ám nedov.) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku
  14.      cvŕkniti  -em dov.) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu
  15.      cvrkotáti  -ám nedov.) cvrkutati: sinice cvrkotajo / pod stropom je cvrkotala brleča svetilka / okoli nje so cvrkotale krogle
  16.      cvrkútati  -am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza
  17.      cvrkútniti  -em dov.) 1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: v grmičju je nenadoma cvrkutnil ptič 2. dati cvrkutanju podoben glas: vrata so v tečajih glasno cvrkutnila; sedel je z vso težo na klop, da je cvrkutnila
  18.      cvrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko cvrčati: sinica cvrli / v peči je cvrlel ogorek
  19.      cvrlíkati  -am nedov. () oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: črički, kobilice, lastovke cvrlikajo
  20.      cvrtína  -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec)
  21.      cvŕtnik  -a m () koritasta električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja: domači in uvoženi cvrtniki
  22.      čadíti se  -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. ( í; ā ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi; zubelj ni migotal in se ni čadil
  23.      čajevína  -e ž (í) knjiž. kofein, tein
  24.      čájnica  -e ž () 1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic 2. škatla za shranjevanje čaja
  25.      čájnik  -a m () posoda za pripravljanje čaja: iz čajnika naliti v skodelice / električni čajnik

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA