Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (7.301-7.325)


  1.      cimélija  -e ž (ẹ́) knjiž., redko dragocenost, zlasti knjiga, rokopis: imeti v knjižnici več cimelij ♪
  2.      cimènt  -ênta m (ȅ é) gost. označba določene mere na posodi: naliti vino do cimenta ♪
  3.      cimentírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno označiti mero na posodi: cimentirati steklenico // uradno potrditi te mere: od časa do časa cimentirajo posode cimentíran -a -o: cimentiran kozarec, sod ♪
  4.      címet  -a m (ȋ) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu ♪
  5.      címetast  -a -o prid. (ȋ) po barvi podoben cimetu: mulat cimetaste kože; žival cimetaste barve címetasto prisl.: cimetasto rjava obleka ♪
  6.      címeten  -tna -o prid. (ȋ) cimetast, cimetov: cimetna polt / cimetna torta címetno prisl.: cimetno rjava barva ♪
  7.      címetov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi; cimetovo maslo / cimetova barva címetovo prisl.: cimetovo rjav klobuk ♪
  8.      címetovec  -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca ♪
  9.      címetovka  -e ž (ȋ) gastr. potica z nadevom, kateremu je dodan cimet ♪
  10.      címica  -e ž (í) manjšalnica od cima: krompirjeve cimice ♪
  11.      címiti  -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijo címiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi // ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila ♪
  12.      címnat  -a -o prid. (ȋ) ki ima mnogo cim: cimnat krompir ♪
  13.      címper  -pra m (í) pog. ostrešje: na hišo so dali nov cimper ♪
  14.      címprati  -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša ♪
  15.      címraka  -e ž (í) nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: petdeset let je vihtel cimrako in cepin ♪
  16.      cín  -a m (ȋ ȋ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina ♪
  17.      cìn  in cín medm. (ȉ; ȋ) posnema glas zvončka, kovancev: cin cin, je pozvonilo na vratih; cin cin cin, so peli tolarji / cincin, cincin; cin cin cincindrin ♪
  18.      cína  -e ž (ȋ) arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami ♪
  19.      cinabarít  -a m (ȋ) min. rudnina živosrebrov sulfid ♪
  20.      cínar  -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar ♪
  21.      cínast  -a -o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina ♪
  22.      cíncanje  -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
  23.      cíncar  -ja m (ȋ) pog., ekspr. kdor (rad) cinca, omahuje: ta človek je znan cincar in mečkač ♪
  24.      cincáriti  -im nedov. (á ȃ) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti ♪
  25.      cíncati  -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪

   7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA