Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (7.151-7.175)
- cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ȋ) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem ♪
- cézarski -a -o (ẹ̑) pridevnik od cezar: njegova cezarska volja je hotela tako ♪
- cezéti -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi ♪
- cézij -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs ♪
- chartíst tudi čartíst -a [čar-] m (ȋ) zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti ♪
- chartístičen tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje ♪
- chartízem tudi čartízem -zma [čar-] m (ȋ) zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja ♪
- cheviot gl. ševiot ♪
- chiánti tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija ♪
- chic gl. šik ♪
- cì medm. (ȉ) posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica ♪
- ciacóna in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo ♪
- cián -a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician ♪
- cianamíd -a m (ȋ) kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje ♪
- cianíd -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik ♪
- cianizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom ♪
- ciankálij -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem ♪
- cianótičen -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice ♪
- ciánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom ♪
- cianovodík -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
- cianovodíkov -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
- cianóza -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
- ciáo in čáv [prva oblika čao] medm. (ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao ♪
- cíba -e ž (ȋ) nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na ♪
- cibéba -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba ♪
7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251