Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (7.151-7.175)



  1.      cézaropapízem  -zma m (ẹ̑-) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
  2.      cézarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od cezar: njegova cezarska volja je hotela tako
  3.      cezéti  -ím [tudi cǝz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več; brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti; pren. dnevi cezijo počasi
  4.      cézij  -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs
  5.      chartíst  tudi čartíst -a [čar-] m () zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti
  6.      chartístičen  tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje
  7.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m () zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
  8.      cheviot  gl. ševiot
  9.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m () trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
  10.      chic  gl. šik
  11.        medm. () posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica
  12.      ciacóna  in ciaccóna -e [čako-] ž (ọ̑) muz. instrumentalna skladba v obliki variacij na ponavljajočo se basovsko temo
  13.      cián  -a m () nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician
  14.      cianamíd  -a m () kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje
  15.      cianíd  -a m () kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik
  16.      cianizírati  -am nedov. in dov. () 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom
  17.      ciankálij  -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem
  18.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice
  19.      ciánov  -a -o prid. () nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
  20.      cianovodík  -a m () kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih
  21.      cianovodíkov  -a -o () pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina
  22.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic
  23.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. () žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao
  24.      cíba  -e ž () nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na
  25.      cibéba  -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba

   7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA