Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (7.026-7.050) 
- cenéjši -a -e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu ♪
- ceník -a m (í) seznam blaga ali storitev z navedbo cen: cenik jedi in pijač; cenik frizerskih storitev ♪
- cenílec -lca [u̯c] m (ȋ) kdor opravlja cenitev: poklicni cenilec; sodni cenilec / cenilec lesa ♪
- cenílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina ♪
- cenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela ♪
- céniti -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
- ceníti -ím nedov., céni (ȋ í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo? ♪
- cenítven -a -o (ȋ) pridevnik od cenitev: cenitveni postopek, zapisnik ♪
- cénkati se -am se nedov. (ẹ̑) nižje pog. pogajati se, navadno za ceno: nič se ne bom cenkal, kar kupil bom ♪
- cenljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da (o)céniti: cenljive stvari ♪
- cenóvnik in cenovník -a m (ọ̑; í) zastar. cenik: komisija je izdelala enoten cenovnik ♪
- cénski -a -o prid. (ẹ̄) cenoven: censka nesorazmerja ♪
- centézim -a [če- in ce-] m (ẹ̑) stotina italijanske lire: deset centezimov ♪
- centezimálen -lna -o prid. (ȃ) ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi ♪
- céntigrám -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina grama ♪
- céntilíter -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, stotina litra ♪
- centím -a m (ȋ) francoski, belgijski ali švicarski kovanec z vrednostjo ene stotine franka: prodajati po trideset centimov ♪
- céntiméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄) 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu ♪
- céntimétrski -a -o (ẹ̑-ẹ̄) pridevnik od centimeter: centimetrska razdelitev ♪
- centralíst -a m (ȋ) pristaš centralizma ♪
- centralístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na centralizem: centralistična država; centralistično vodstvo / centralistična miselnost ♪
- centralizácija -e ž (á) združitev na enem mestu, usmeritev v center, osredotočenje: odpraviti centralizacijo; centralizacija kapitala, industrije, oblasti; tendence po centralizaciji / državna centralizacija centralizem ♪
- centralizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od centralizacija: centralizacijski proces ♪
- centralizátorski -a -o prid. (ȃ) ki teži k centralizaciji: centralizatorski ukrepi; centralizatorske tendence ♪
- centralízem -zma m (ȋ) sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec ♪
6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 
