Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (6.776-6.800) 
- bržólica -e ž (ọ̑) ekspr. pražen in dušen goveji zrezek; bržola: jedli bomo imenitno bržolico; za tole bržolico bi mi bilo kar žal ♪
- búbati -am nedov. (ū) otr. boleti: glava me buba; brezoseb. kje te pa buba, bom popihala búban -a -o bolan: ali si bubana? ♪
- búbi neskl. pril. (ȗ) v zvezah: bubi frizura frizura s kratkimi, zadaj posnetimi lasmi; bubi ovratnik majhen okrogel ovratnik; prisl.: ostriči na bubi ♪
- bubljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem // govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti ♪
- bubónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bubon: bubonski gnoj / bubonska kuga kuga, pri kateri otečejo bezgavke ♪
- búcati -am nedov. (ȗ) otr. narahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža; bucati s prstom pod bradico ♪
- búcika -e ž (ȗ) kratka igla z glavico: nabosti žuželko na buciko; z bucikami pripet rokav; glavice bucik ♪
- bucikáriti -im nedov. (á ȃ) knjiž. loviti ribe s trnki iz bucik: otroci bucikarijo ob ribniku ♪
- búcikast -a -o prid. (ȗ) ekspr. podoben bucikini glavici: pogledala ga je s črnimi, bucikastimi očmi ♪
- búcikin -a -o (ȗ) pridevnik od bucika: bucikina glavica ♪
- búcniti -em dov. (ú ȗ) otr. narahlo dregniti ali zbosti: mama, bucnil me je; pazi, da se ne bucneš s škarjami ♪
- bučáti -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
- búčica -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek ♪
- búčnica -e ž (ȗ) bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae ♪
- budáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali ♪
- búdati -am nedov. (ȗ) star. buljiti: fant buda v tla ∙ star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira ♪
- budílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) redko buditelj: budilci narodne zavesti ♪
- budílka -e ž (ȋ) ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri ♪
- budílnik -a m (ȋ) redko budilka: budilnik ropoče, tiktaka ♪
- budíst -a m (ȋ) pripadnik budizma: budisti in mohamedanci; nauki budistov ♪
- budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki; prebirati budistične spise; budistični tempelj; tamkajšnji prebivalci so budistične vere ♪
- budístovski -a -o prid. (ȋ) redko budističen: budistovska kultura ♪
- budítelj -a m (ȋ) kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: mož je bil znan narodni buditelj in govornik ♪
- budíteljski -a -o prid. (ȋ) ki si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda: čitalnice so imele buditeljski značaj ♪
- budíti -ím nedov., bujèn (ȋ í) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno: dolgo je budila zaspanca; ropot budi ljudi iz spanja; ptice se že budijo / buditi bolnika iz omame; pren. pomlad budi naravo 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: pesem mi budi spomin na mladost; pogled nanj ji budi žalostne misli; buditi radovednost, občudovanje, upanje / buditi v ljudeh narodno zavest; v srcu se mu budi sočutje budíti se pesn. porajati se, nastajati: pomlad, jutro se budi budèč -éča -e: domišljijo budeče razvaline; budeči se dan ♪
6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 
