Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (676-700)


  1.      ìnkongruénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. neskladen, ne ujemajoč se: inkongruentne oblike ♪
  2.      ìnkonsekvénten  -tna -o prid. (ȉ-ẹ̑) knjiž. nedosleden: biti inkonsekventen v ravnanju / inkonsekventen načrt ♪
  3.      inkorporácija  -e ž (á) knjiž. vključitev, priključitev, pripojitev: inkorporacija ozemlja; inkorporacija nekaj krajev v občino / obravnavati vprašanje inkorporacije političnih organizacij v družbeni organizem ♪
  4.      inkorporírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vključiti, priključiti, pripojiti: inkorporirati pokrajino; takrat so inkorporirali več krajev v sosedno občino / mladi so se inkorporirali v napredno stranko inkorporíran -a -o: inkorporirano ozemlje ♪
  5.      ínkovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej ♪
  6.      inkrécija  tudi inkrecíja -e ž (ẹ́; ȋ) biol. izločanje neposredno v kri ali mezgo; notranje izločanje ♪
  7.      inkrét  -a m (ẹ̑) biol. snov, ki jo žleze z notranjim izločanjem izločajo neposredno v kri ali mezgo: inkret žleze ščitnice ♪
  8.      inkretóren  -rna -o prid. (ọ̑) anat., navadno v zvezi inkretorna žleza žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; endokrina žleza ♪
  9.      inkriminácija  -e ž (á) knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija ♦ jur. določitev kazenskega zakona, da je kako dejanje kaznivo dejanje ♪
  10.      inkriminírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obdolžiti, obtožiti: avtor inkriminira v svojem članku več oseb ♦ jur. določiti s kazenskim zakonom, da je kako dejanje kaznivo dejanje inkriminíran -a -o 1. deležnik od inkriminirati: inkriminirana oseba / inkriminirano dejanje 2. napaden, grajan: inkriminirani članek; inkriminirana trditev ♪
  11.      inkrustácija  -e ž (á) 1. obrt. okrasni vložek iz kamna, biserovine, slonove kosti: dragocena inkrustacija; omarica z inkrustacijami // um. obloga iz boljšega materiala, zlasti kamnitega: oltarji, stene z marmorno inkrustacijo 2. knjiž. obdajanje s prevleko, skorjo, oskorjava: zaradi slabega izpiranja pride do inkrustacije tkanine / inkrustacija v cevovodih ◊ bot. izločanje apnenca v obliki belih luskic na robu lista; geol. rudninska prevleka na kamninah, organizmih ♪
  12.      inkrustacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika ♪
  13.      inkrustírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. obrt. vstavljati, vlagati kamen, biserovino, slonovo kost: vaze so inkrustirali z diamanti // um. oblagati z boljšim materialom, zlasti kamnitim: stene so inkrustirali z marmorjem 2. knjiž. obdajati s prevleko, skorjo: apnenec inkrustira stene cevovodov; mah ob slapu se inkrustira ♦ med. rana se že inkrustira na njej se dela krasta inkrustíran -a -o: inkrustirana fasada ♪
  14.      inkubácija  -e ž (á) 1. med. čas od okužbe do izbruha bolezni: inkubacija je, traja od deset do štirinajst dni / v inkubaciji sprejete bolnike so takoj izolirali 2. pri starih Grkih in Rimljanih ležanje in izzvano spanje bolnikov v templju v pričakovanju božje pomoči za ozdravljenje: bolniki so darovali bogovom pred inkubacijo ali po njej ♪
  15.      inkubacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkubacijo: inkubacijsko stanje / inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni ♪
  16.      inkubátor  -ja m (ȃ) 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci ◊ biol. naprava za gojenje mikrobov in tkivnih kultur ♪
  17.      ínkubus  -a m (ȋ) po verovanju v srednjem veku demonsko bitje, ki nadleguje ženske v spanju: divjanje inkubusov ♪
  18.      inkunábula  -e ž (ā) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul ♪
  19.      inkunabulístika  -e ž (í) veda o inkunabulah ♪
  20.      inkvizícija  -e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva ♦ rel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka katoliške cerkve 2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija ♪
  21.      inkvizicíjski  tudi inkvizícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na inkvizicijo: inkvizicijski zbor / inkvizicijsko sodišče / to so inkvizicijske metode ♦ jur. inkvizicijsko načelo načelo, po katerem zbira dokazno gradivo preiskovalni sodnik sam po uradni dolžnosti ♪
  22.      inkvizít  -a m (ȋ) zgod. kdor je v preiskavi inkvizicije: obsodba inkvizita ♪
  23.      inkvizítor  -ja m (ȋ) 1. zgod. član inkvizicije: imenovati koga za inkvizitorja; izpraševal jo je kot kak inkvizitor / veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije 2. nav. slabš. izpraševalec, zasliševalec: inkvizitorji so hoteli vse izvedeti od nje ♪
  24.      inkvizítorski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkvizitorje ali inkvizicijo: inkvizitorska služba / to so inkvizitorske metode; inkvizitorsko zasliševanje / inkvizitorski pogled strog, preiskujoč inkvizítorsko prisl.: inkvizitorsko izpraševati; biti inkvizitorsko strog s kom ♪
  25.      ínlet  -a m (ȋ) zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet ♪

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA