Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (6.376-6.400)
- brejíti -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji ♪
- bréjnica in brejníca -e ž (ẹ̑; í) vet. breja žival ♪
- brékanica -e ž (ẹ́) bot. gojeno ali divje rastoče drevo z rumenimi, drobni hruški podobnimi plodovi; skorš ♪
- bremenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki obtožuje, dolži: bremenilna priča ♪
- bremeníti -ím nedov. (ȋ í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja; nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo ♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna 2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil; priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču ♪
- bremenopís -a m (ȋ) fin. knjiženje v breme: bremenopisi računov // obvestilo o takem knjiženju: poslati bremenopis ♪
- breménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na breme: bremenski pritisk / bremenska ploskev ♪
- brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
- brenčélica -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic ♪
- brendi gl. brandy ♪
- brénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem ● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko ♪
- brenketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko rožljati, žvenketati: dolgi meči so brenketali ob tlaku; brenketati s ključi ♪
- brenkljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo brenkati: brenkljal je na kitaro in mrmral napev / balalajke so brenkljale / slabš. venomer brenklja po klavirju igra nanj ♪
- brénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) s trzljajem po struni povzročiti trenuten glas: še zadnjikrat je brenknila na harfo / brenkniti nekaj akordov / puščica je brenknila ob šlem ∙ ekspr. brenkniti na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; začeti govoriti čustveno ♪
- bréntica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici ♪
- breskovolísten -tna -o prid. (ȋ) bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria ♪
- bréskvica -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici ♪
- bréskvin -a -o (ẹ̑) pridevnik od breskev: breskvino cvetje ♪
- brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh ♪
- bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo ♪
- brestovína -e ž (í) brestov les: pohištvo iz brestovine ♪
- brevír -ja m (í) rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir // knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir ♪
- brezatómski -a -o prid. (ọ̑) ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko področje ♪
- brezbóžnica -e ž (ọ̑) ženska oblika od brezbožnik ♪
- brezbóžnik -a m (ọ̑) kdor taji, ne priznava boga: znano je bilo, da je brezbožnik / kot nagovor molči, brezbožnik ♪
6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476