Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (6.251-6.275)
- botíti -ím nedov. (ȋ í) agr. vlažiti seme pred sajenjem ali setvijo, da bolje kali: botiti fižol, žito ♪
- bótrica -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od botra: botrica ji je kupila uro / botrica, še žal ti bo! ♪
- botríja -e ž (ȋ) nar. botrinja, botrina: v nedeljo bodo imeli botrijo / skleniti botrijo ♪
- botrína -e ž (í) 1. botrsko razmerje: biti v botrini 2. redko botrinja 1 ♪
- botríniti -im nedov. (í ȋ) redko biti glavni vzrok česa; botrovati: tej umetnosti je botrinil takratni razburkani čas ♪
- botrínja -e ž (í) 1. gostija ob krstu: povabiti na botrinjo; biti na botrinji // redko jedi na tej gostiji: skromno botrinjo so kaj hitro pojedli 2. redko botrina, botrstvo ♪
- botrínjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na botrinjo: botrinjsko vino ♪
- botrínstvo -a s (ȋ) botrsko razmerje: odkloniti botrinstvo; v botrinstvu so si ♪
- botrováti -újem nedov. (á ȗ) 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi ♪
- bótrski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na botre: prodajalci botrskih darov / botrsko razmerje ♪
- botulízem -zma m (ȋ) med. zastrupitev s hrano, zlasti z mesom ♪
- boutíque [butik] ž neskl. (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique ♪
- bówling -a [bou̯-] m (ọ̑) šport. (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle s tremi luknjami za prste proti desetim kegljem, postavljenim v določenem redu: tekmovati v bowlingu ♪
- božánski -a -o prid. (ȃ) značilen za božanstvo: božanska pravičnost // ekspr. čudovit, izvrsten, sijajen: povsod je vladal božanski mir; božanski prizor; pog. v tej obleki si božanska / pog. pridi plavat, voda je božanska božánsko prisl.: kava je božansko zadišala ♪
- bóžati -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke ♪
- bóžica 1 -e ž (ọ̑) star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica ♪
- bóžica 2 -e ž (ọ̑) redko ubožica, revica: pokliči jo, božico ♪
- bôžič -íča m (ó í) 1. v krščanstvu praznik Kristusovega rojstva: obhajati božič; pričakovali smo te o božiču; darilo za božič 2. mn., nar. božič, novo leto in (sveti) trije kralji: ker je bila o božičih huda zima, ni mogel domov (I. Šorli) ◊ etn. panj, debelo poleno, ki na božični večer gori v peči ♪
- božíček -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček; božiček ji je prinesel jopico ♪
- božíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce ◊ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
- božičeváti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma ♪
- božíčnica -e ž (ȋ) nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico ♪
- božíčnik -a m (ȋ) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik; tudi živina je dobila kos božičnika ♪
- božjakovína -e ž (í) les božjega drevca ♪
- božjástnica -e ž (ȃ) ženska, ki ima božjast: krči božjastnice ♪
6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351