Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (6.226-6.250) 
- borsalíno -a m (ȋ) moški klobuk iz tanke, mehke klobučevine: mož z borsalinom ♪
- Bórštnikov -a -o prid. (ọ̑) gled., v zvezi Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo ♪
- bórvazelín -a m (ọ̑-ȋ) antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom ♪
- borzijánec -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: zbrali so se finančniki in borzijanci / slabš. nisem nikak borzijanec ♪
- borzijánski -a -o (ȃ) pridevnik od borzijanec: zmagal je njegov borzijanski nagon ♪
- bórznik -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: glasilo francoskih borznikov ♪
- bosánčica -e ž (ā) cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni: tiskati v bosančici ♪
- bosánski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Bosance ali Bosno: bosanski običaji; bosanske preproge / bosanski konj konj majhne rasti, uporaben zlasti za prenašanje tovorov ♪
- bosáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi bos: kot otrok sem vse poletje bosal / bosati po dvorišču ♪
- bósenski -a -o [sǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bosno: neprehodni bosenski gozdovi / bosenski tobak; bosenska preproga ♪
- bosílje -a s (ȋ) knjiž. bazilika, bažiljka: šopek bosilja ♪
- bosíljek -jka m (ȋ) nar. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: dehteči bosiljek ♪
- bosírati -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. površinsko obdelati kamen ♪
- bosjáški -a -o (á) pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje ♪
- bóskopski -a -o prid. (ọ̑) agr., v zvezi boskopski kosmač zimsko jabolko s hrapavo lupino rjaste barve ♪
- bosopétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. hoditi bos: še v nedeljo je bosopetila / vsak dan je moral celo uro bosopetiti do šole ♪
- bosopétnik -a m (ẹ̑) ekspr. bos človek, navadno otrok: bosopetniki in kratkohlačniki ♪
- bôsti bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi:
vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
- botáničarka -e ž (á) strokovnjakinja za botaniko ♪
- botáničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
- botánik -a m (á) strokovnjak za botaniko: zborovanje botanikov in zoologov ♪
- botánika -e ž (á) veda o rastlinah: dognanja v botaniki / tretjo uro je na urniku botanika ♪
- botániški -a -o prid. (á) zastar. botaničen: botaniški vrt ♪
- botanizírati -am nedov. (ȋ) opazovati ali zbirati rastline v študijske namene: učenci so letos pridno botanizirali; botanizirati v gozdu ♪
- bótati se -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 
