Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (5.901-5.925) 
- bledíčnica -e ž (ȋ) ekspr. bledična ženska ♪
- bledíčnik -a m (ȋ) redko bledičnež ♪
- bledíčnost -i ž (ȋ) nezdrava bledica: slabotnost in bledičnost ♪
- bledíkast -a -o prid. (í) nekoliko bled: bil je dolg in bledikast; dekle nežnih in bledikastih lic // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bledikasta svetloba; bledikasto sonce bledíkasto prisl.: bledikasto modri hribi ♪
- bledíkav -a -o prid. (í) nekoliko bled: mlad, bledikav človek; imel je visoko, bledikavo čelo ♪
- bledíkavost -i ž (í) neizrazita bledica ♪
- bledína -e ž (í) knjiž., redko bledica: mehka bledina njenih lic ♪
- bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ȋ í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo ♪
- bledolíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle ♪
- bledolíčnik -a m (ȋ) ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje // slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike ♪
- bleiweisovec -vca [blájvajs-] m (ȃ) pristaš Bleiweisovih kulturnih in političnih nazorov: mladoslovenska generacija se je spopadla z bleiweisovci ♪
- bleiweisovstvo -a [blájvajs-] s (ȃ) Bleiweisovi kulturni in politični nazori: mladoslovenstvo in bleiweisovstvo ♪
- bléjati -am nedov. (ẹ̄) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: koze, ovce, telički blejajo; žalostno blejati ♪
- bléjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Bled: blejski grad, otok ♦ tur. blejska regata ♪
- blekáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: kar tjavdan bleka ♪
- bleketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom: ovce bleketajo; žalostno bleketati ♪
- blêkniti -em in blékniti -em dov. (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) slabš. 1. v naglici izreči kaj nepremišljenega ali neumnega: nič ne premisli, kar blekne; blekniti neumnost; ušla je, je bleknil tja v tri dni / menda nisi komu kaj bleknil o tem izklepetal 2. reči, povedati: kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj ♪
- blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih; kako se vse blesketa; plitve lužice se blesketajo kot srebro blesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje ♪
- bleskovít -a -o prid. (ȋ) zastar. bleščeč, lesketajoč se: bleskovito okrasje ♪
- blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž. 1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu 2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev blestéti vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti blestèč -éča -e: bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga ♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa ♪
- blêsti blêdem nedov., blêdel in blédel blêdla, stil. blèl blêla (é) v vročici zmedeno govoriti: bolnik blede; vso noč je bledel o bojih; nerazumljivo, zmedeno blesti; s smiselnim osebkom v dajalniku: vročino ima in blede se ji; star. blede se mu v glavi / bledlo se ji je, da pada v brezno // slabš. govoriti, pripovedovati: vse je laž, kar ljudje bledejo o meni ● ekspr. zaboga, ali se ti blede zakaj govoriš, ravnaš tako neumno ♪
- blestíca -e ž (í) nav. mn., redko bleščeč drobec; bleščica: kristalne blestice snega ♪
- blestíkati se -am se nedov. (ȋ) redko blesketati se, lesketati se: zaponka se blestika ♪
- blestívka -e ž (ȋ) rib. kovinska vaba za lovljenje rib: sulec je zgrabil za blestivko ♪
- blestník -a m (í) petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena ♪
5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 
