Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.801-5.825)


  1.      bivakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje ♪
  2.      bivakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni ♪
  3.      biválen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard ♪
  4.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo ♪
  5.      bivalíški  -a -o (ȋ) pridevnik od bivališče: bivališki kraj ♪
  6.      biválnica  -e ž (ȃ) knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge ♪
  7.      bívanje  -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta ♪
  8.      bívanjski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti ♪
  9.      bívati  -am nedov. (í) 1. raba peša prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi 2. eksistirati, biti, obstajati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva; Ob predmetih bivam, kakor ob bregovih nočnih rek (E. Kocbek) 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e: ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega ♪
  10.      bívol  -a m (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus ♪
  11.      bívolar  -ja m (ȋ) pastir bivolov ♪
  12.      bívolica  -e ž (ȋ) samica bivola: molsti bivolico ♪
  13.      bívolji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom ♪
  14.      bivolovína  -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža ♪
  15.      bívolski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik ♪
  16.      bívši  -a -e prid. (ȋ) ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija ♪
  17.      bízam  -a m (ȋ) 1. dragoceno krzno podgane pižmarice: siv bizam 2. močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: diši po bizamu; neskl. pril.: bizam plašč ♪
  18.      bizantínec  -nca m (ȋ) 1. slabš., redko klečeplazen, hinavski človek: pretkan bizantinec 2. nekdaj bizantinski zlatnik: polna mošnja bizantincev ♪
  19.      bizantinístika  -e ž (í) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: zastopniki bizantinistike ♪
  20.      bizantinízem  -zma m (ȋ) 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: bizantinizem je bil njegovi naravi zoprn 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti ♪
  21.      bizantínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu; bizantinska umetnost ♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima // slabš. klečeplazen, hinavski: zoprn tip bizantinskega človeka ♪
  22.      bizantínstvo  -a s (ȋ) 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo ♪
  23.      bizantológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za bizantologijo: kongres bizantologov ♪
  24.      bizantologíja  -e ž (ȋ) veda o bizantinski zgodovini in kulturi: razvoj bizantologije ♪
  25.      bizáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi posebnosti; nenavaden, čuden: bizarne domislice; bizarne forme v arhitekturi; njegove knjige so polne bizarnih idej / bizarni prividi duševnih bolnikov ♪

   5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA