Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.751-5.775)



  1.      bistroglávec  -vca m () ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec
  2.      bistroglávost  -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila
  3.      bistrogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki bistro, ostro gleda: bistrogled stražar; bistrogleda ptica roparica / bistrogled estet bistroumen
  4.      bistrogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko bistrogled
  5.      bistroglédnost  -i ž (ẹ́) lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost
  6.      bistroók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki bistro, dobro vidi: bistrooki jastreb // ki ima bistre, jasne oči: veselo, bistrooko dekle
  7.      bístrost  -i ž (í) lastnost, značilnost bistrega: bistrost tekočine / ponosen je bil na sinovo bistrost / zaradi eksplozije je vse obšla popolna bistrost
  8.      bistrôta  -e ž (ó) redko bistrina: pokazal je izredno bistroto uma
  9.      bistroúmen  -mna -o prid., bistroúmnejši (ú ū) ki je bistrega uma: bil je sloveč in bistroumen mož; bistroumen učenec / prepričal ga je na najbistroumnejši način; bistroumna opomba bistroúmno prisl.: vprašanje so zelo bistroumno rešili
  10.      bistroúmiti  -im nedov.) knjiž., ekspr. brezuspešno si prizadevati govoriti bistroumno: bistroumil je o nekaki obči človečnosti
  11.      bistroúmje  -a s () knjiž. bistroumnost: za to ni treba posebnega bistroumja; s svojim bistroumjem je našel pravo rešitev
  12.      bistroúmnež  -a m () ekspr. bistroumen človek: nikdar ni veljal za posebnega bistroumneža
  13.      bistroúmnica  -e ž () bistroumna ženska
  14.      bistroúmnost  -i ž (ú) sposobnost hitrega in pravilnega mišljenja: prirojena duhovitost in bistroumnost; znan je bil po svoji bistroumnosti / s pravo žensko bistroumnostjo je dojela, za kaj gre
  15.      bistrovíd  -a -o prid. ( ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro
  16.      bistrovídec  -dca m () kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?
  17.      bistrovíden  -dna -o prid.) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož
  18.      bistrovídnost  -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov
  19.      bístven  -a -o prid., bístvenejši () nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega
  20.      bístvenost  -i ž () knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvarifiloz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo
  21.      bístvo  -a s () kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
  22.      bistvogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda
  23.      bísulfát  -a m (-) kem. kisla sol žveplove kisline; hidrogensulfat
  24.      bísulfít  -a m (-) kem. kisla sol žveplaste kisline; hidrogensulfit
  25.      bísus  -a m () zool. izloček žleze bisovnice, ki se strjuje v svilaste lepljive niti

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA