Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.651-5.675)



  1.      biologíja  -e ž () veda o življenju organizmov: razvoj biologije; molekularna biologija; biologija človeka, morja / profesor biologije
  2.      biológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za biologijo
  3.      biologízem  -zma m () biol. prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja: pretiran biologizem sili k podcenjevanju vloge dela pri nastanku človeka; biologizem so vnesli v psihologijo naravoslovci
  4.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana
  5.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
  6.      bíomása  -e ž (-) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase
  7.      bíomehánika  -e ž (-á) nauk o mehaničnih silah v organizmih
  8.      bíometeorologíja  -e ž (-) meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme: razvoj biometeorologije
  9.      biometríja  -e ž () statistično proučevanje življenjskih pojavov, procesov
  10.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki skuša reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
  11.      bionomíja  -e ž () biol. nauk o zakonih življenja
  12.      bíopsiholóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na biološke in psihološke procese pri človeku: raziskovati zločinstvo z biopsihološkega vidika
  13.      biopsíja  -e ž () med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo
  14.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  15.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  16.      bioskóp  tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
  17.      bíotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi tehnike pri gojenju organizmov: živinska biotehnika
  18.      bíotéhniški  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na biotehniko: biotehniška fakulteta / uporaba biotehniškega orožja
  19.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  20.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  21.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  22.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  23.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  24.      bípiramída  -e ž (-) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide
  25.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan

   5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA