Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (5.551-5.575) 
- bikobórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena ♪
- bíkóničen -čna -o prid. (ȋ-ọ́) arheol. ki ima obliko dvojnega stožca: bikonična vaza ♪
- bíkonkáven -vna -o prid. (ȋ-ȃ) fiz. vbočen na obeh straneh: bikonkavna leča ♪
- bíkonkávnost -i ž (ȋ-ȃ) fiz. vbočenost na obeh straneh: bikonkavnost leče ♪
- bíkonvéksen -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočen na obeh straneh: bikonveksna leča ♪
- bíkonvéksnost -i ž (ȋ-ẹ̑) fiz. izbočenost na obeh straneh: bikonveksnost leče, profila ♪
- bikoréjec -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci ♪
- bíkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na bike: bikova koža / človek z bikovim vratom bikovskim ♪
- bíkovica -e ž (í) bikovka: dobiti jih z bikovico po hrbtu ♪
- bikovína in bíkovina -e ž (í; í) bikovo meso: žilava bikovina ♪
- bíkovka -e ž (í) močen korobač iz posušene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke ♪
- bíkovski -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno bíkovsko prisl.: bikovsko raščen moški ♪
- bíkromát -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
- bíks -a m (í) zastar. loščilo (za čevlje): škatlica biksa ∙ ekspr. ima čevlje na biks zelo se mu svetijo ♪
- bíksati -am nedov. (í) pog. 1. loščiti: biksati parket; biksati čevlje 2. ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: ta ga biksa, ta! / žena mu ga biksa ♪
- bíkvadráten -tna -o prid. (ȋ-ȃ) mat. ki je četrte stopnje: bikvadratni koren; bikvadratna enačba ♪
- bíl -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
- bíl -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi ♪
- bílabiál -a m (ȋ-ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov ♪
- bílabiálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik ♪
- bilánca -e ž (ȃ) 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun: bilanca izkazuje izgubo; sestavljati bilanco ♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi 2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco; bilanca tedna: pet prometnih nesreč ♪
- bilancíranje -a s (ȋ) glagolnik od bilancirati: oddelek za bilanciranje / bilanciranje dohodkov in izdatkov ♪
- bilancírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko delati, sestavljati bilanco: ne zna bilancirati ♪
- bilancíst -a m (ȋ) uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista ♪
- bilánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bilanco: bilančni obračun, prebitek; bilančna postavka / dobiti bilančno nagrado; bilančna praksa ♪
5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 
