Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.426-5.450)


  1.      betonírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati, zidati z betonom: na stavbi že betonirajo; betonirati cesto betoníran -a -o: betoniran pločnik; betonirana tla ♪
  2.      betónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na beton: betonski most, nosilec, temelj, zid; betonska cesta, konstrukcija, zgradba; betonska tla ♦ teh. betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; betonsko jeklo, železo jeklo, železo za v beton ♪
  3.      bétvica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od betva: a) betvica hrane / ekspr. zapravil je vse do zadnje betvice; niti za betvico ni boljši b) betvica šmarnice ♦ anat. dlačna, lasna betvica del dlake, lasu, ki moli iz kože ♪
  4.      beuronski  -a -o [bôjr-] prid. (ȏ) nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti ♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju ♪
  5.      bévkati  -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka; lisica bevka ♪
  6.      bévskati  -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom ♪
  7.      bévskniti  -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti ♪
  8.      bévsniti  -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed ♪
  9.      bezáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom! ♪
  10.      bezgálnik  -a [bǝzgau̯nik] m (ȃ) slabš. slaba puška: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač) ♪
  11.      bézgati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dirjati, divjati: otroci so bezgali med bajtami ♪
  12.      bezgáti  -ám [bǝz] nedov. (á ȃ) redko bezati: bezgati v pečico / bezgal je po policah in predalih brskal ♪
  13.      bezgovína  -e [bǝz] ž (í) bezgov les: pipa iz bezgovine / bezgovina je ozelenela bezgovje ♪
  14.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
  15.      bezníca  -e ž (í) zakoten, zanemarjen gostinski lokal: vse dni se potika po beznicah; zakajena, zanikrna beznica; zloglasna beznica / slabš. počedi že enkrat to svojo beznico sobo ♪
  16.      bezníčar  -ja m (ȋ) nav. slabš. obiskovalec ali lastnik beznice: družiti se z bezničarji; kramarji in bezničarji ♪
  17.      bezníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na beznico: bezniške kvante; bezniška popevka / bezniška četrt ♪
  18.      bežáti  -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah ∙ knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži ♪
  19.      béži  -te medm. (ẹ̄) izraža začudenje, zavrnitev: eh, beži, beži, saj ti nič ni; beži no, nikoli ne boste zmagali; beži no, beži; ah, bežite, bežite, nič vam ne verjamem / nar. da se je oženil? Beži kam; prim. bežati ♪
  20.      bežíšče  -a s (í) geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene točke na premici: konstruirati bežišče premice ♪
  21.      béžnica  -e ž (ẹ̑) geom. perspektivna projekcija neskončno oddaljene premice na ravnini: konstruirati bežnico ravnine ♪
  22.      bi  členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil // v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem // navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil ● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem ♪
  23.      bi...  ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija ♪
  24.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. (ȃ) adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica ♪
  25.      bíatlon  -a m (ȋ) šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s puško: državno prvenstvo v biatlonu ♪

   5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA