Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.401-5.425)



  1.      besédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič)jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču 2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik
  2.      besednjákarski  -a -o () pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori
  3.      besedováti  -újem tudi besédovati -ujem nedov.; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
  4.      bésemerski  -a -o prid. (ẹ̑) metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
  5.      besežíranje  -a s () glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
  6.      besežírati  -am nedov. in dov. () med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke
  7.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj
  8.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
  9.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni ( í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
  10.      besnív  -a -o prid. ( í) redko besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo
  11.      bestiálen  -lna -o prid. () ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
  12.      bestiálnost  -i ž () ekspr. živalska okrutnost, zverinstvo: brutalnost in bestialnost; bestialnost fašističnih zavojevalcev
  13.      béstija  -e ž (ẹ̄) knjiž. 1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski 2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile
  14.      bêštija  in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog. 1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti 2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot kletvica beštija, sem jaz kriv?
  15.      betéžnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od betežnik
  16.      betéžnik  -a m (ẹ̑) betežen človek: streči invalidom in betežnikom / poklicati zdravnika k betežniku
  17.      betíca  -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa
  18.      betìč  -íča [bǝt] m ( í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi
  19.      betíčar  -ja [bǝt] m () 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo
  20.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica
  21.      betíček  -čka [bǝt] m () odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič: sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom
  22.      betíčka  -e [bǝt] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko
  23.      betónarski  -a -o prid. (ọ̑) redko betonerski
  24.      betonêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na betonerje: betonerska brigada / betonerska dela
  25.      betoníranje  -a s () glagolnik od betonirati: začeti betoniranje temeljev; betoniranje tal; naprave za betoniranje

   5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476 5.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA