Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (5.376-5.400)
- berlín -a m (ȋ) nar., nekdaj občinski zapor: Preden boš kaj zinil, boš že sam smradil tolminski berlin! (I. Pregelj) ♪
- berlína -e ž (ȋ) večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina // nekdaj štirisedežna pokrita kočija ♪
- berlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Berlin: berlinski prebivalci / berlinski zid mejni zid med vzhodnim in zahodnim Berlinom ♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve berlínsko prisl.: berlinsko modra barva ♪
- berljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bere berljívo prisl.: berljivo napisan roman ♪
- berljívost -i ž (í) lastnost berljivega: slaba berljivost zapisa / velika berljivost romana ♪
- bermúdski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otočje Bermudi: bermudski prebivalci ∙ bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido ♪
- bernardínec -nca m (ȋ) 1. menih reda, imenovanega po sv. Bernardu: postal je bernardinec 2. velik, močen pes, poraben kot reševalec izpod plazov: dresiran bernardinec ♪
- bernardínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bernardince: bernardinski samostan / pes bernardinske pasme ♪
- bernjáti -ám nedov. (á ȃ) star. prositi, pobirati miloščino; beračiti: bernjati po vaseh ♪
- bêrnsteinovec -vca [-štajn-] m (é) privrženec nemškega politika in filozofa Bernsteina ♪
- bersaljêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na bersaljere: bersaljerski polk / bersaljerski klobuk klobuk s perjem ♪
- bérsati se -am se in bírsati se -am se nedov. (ẹ̑; ȋ) v zvezi z vino kvariti se: vino se bersa ♪
- besédica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od beseda: kratka, neznatna besedica / rad uporablja ljubkovalne besedice; napisal je nekaj besedic o tem / ed. niti besedice ni črhnil, ni zinil, ni spregovoril; niti z besedico, z eno samo besedico ni omenil tega; z najmanjšo besedico ni namignil na to / rada sliši take besedice; mile, prijazne besedice ● pog., ekspr. niti besedice ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; niti besedice mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; ekspr. niti besedice ti ne verjamem prav ničesar; ekspr. odšel je brez besedice ne da bi komu kaj povedal; ekspr. ponovil je vse do besedice prav vse; ekspr. niti besedice več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besedice! ne povej nikomur nič o tem ♪
- besedíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava ♪
- besedíčenje -a s (ȋ) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev ♪
- besedíčiti -im nedov. (í ȋ) redko govoričiti: besedičiti o skupnih interesih; tjavdan besedičiti ♪
- besedíčnost -i ž (ȋ) ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost ♪
- besedílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine ♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga ♪
- besedílo -a s (í) 1. z določenimi besedami izražene misli: popravljati, spreminjati besedilo; sestaviti dokončno besedilo predloga; napačno razlagati zakonsko besedilo / vezno besedilo pri recitacijskem večeru // napisano delo: komentirati, študirati stara besedila; dramsko besedilo 2. iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji: v knjigi je več slik kot besedila; nečitljivo besedilo; delo obsega čez šeststo strani besedila // besedni del v glasbenem delu: melodijo si je zapomnil, besedilo pa je pozabil / pesem je uglasbil na besedilo Simona Gregorčiča ♪
- besediloslóvje -a s (ọ̑) lingv. nauk o splošnih lastnostih besedila in o vrstah besedil: ukvarjati se z besediloslovjem ♪
- besedíšče -a s (í) besedni zaklad: bogatiti besedišče z novimi besedami / otrokovo besedišče; Prešernovo besedišče; besedišče tragedije ♪
- beséditi -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko besedovati: besedili so o upanju in tolažbi / začne tiho besediti beséditi se nar. pričkati se, prepirati se: Tako sta se besedila gospoda še nekaj časa (I. Pregelj) ♪
- besedljív -a -o prid. (ȋ í) star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl ♪
- besedljívka -e ž (ȋ) star. gostobesedna, zgovorna ženska: zakričal ji je, da je grda besedljivka ♪
- besédnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od besednik: izbrali so jo za svojo besednico ♪
5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476