Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (5.176-5.200)



  1.      básso contínuo  bássa contínua [basokon-] m (-) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo
  2.      bastardírati  -am dov. in nedov. () biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele
  3.      bastárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov
  4.      bastíja  -e ž () srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh
  5.      bastíjski  -a -o () pridevnik od bastija: bastijsko zidovje
  6.      bastión  -a m (ọ̑) voj. izpostavljeni del trdnjavskega obzidja: zunanji bastion trdnjave
  7.      bašibozúk  -a m () v fevdalni Turčiji vojak neregularne vojske: krdelo divjih bašibozukov
  8.      bášti  prisl. () zastar. poudarja trditev; prav, ravno: bašti tedaj ni mogel na semenj
  9.      bataljónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bataljon: bataljonski komisar, štab / bataljonsko povelje /
  10.      bateríja  -e ž () 1. osnovna vojaška enota v topništvu: sem pride protiletalska baterija, dvajset mož // skupina topov: baterija bruha, molči; zdaj strelja naša baterija; protiletalska baterija; ogenj obalnih baterij 2. elektr. zaporedno ali vzporedno vezani akumulatorski ali galvanski členi: polniti baterijo; prazna baterija; magnetofon, radio na baterije / akumulatorska, galvanska, suha baterija // poljud. električna žepna svetilka: svetiti si z baterijo; žepna baterija; vložek za baterijo 3. teh. več naprav skupaj, ki tvorijo funkcionalno celoto: kuhinjska, mešalna baterija; sanitarna baterija celotna vodna in odtočna instalacija v stanovanju 4. ekspr., z rodilnikom velika množina: na polici stoji cela baterija steklenic ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto
  11.      bateríjec  -jca m () redko topničar, artilerist: kantina za baterijce
  12.      bateríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na baterijo: a) baterijski častnik; baterijski ogenj; baterijska enota b) baterijski magnetofon, radijski sprejemnik; baterijska svetilka; baterijsko vžiganje
  13.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ
  14.      batìč  -íča in bátič -a m ( í; ) batek: batič pri zavori
  15.      bátik  in batík -a m (; ) tekst. tkanina z vzorci, potiskanimi s pomočjo voska: halja iz batika; neskl. pril.: izdelati v batik tehniki
  16.      batiméter  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje vodnih globin; globinomer
  17.      batimétrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na batimeter: batimetrska pomorska karta
  18.      bátina  -e ž () 1. nav. mn., ekspr. močen udarec: ali bodo padale batine! dobiti batine / obsodili so ga na trideset batin 2. star. palica: zamahniti z grčavo batino
  19.      bátinanje  -a s () glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja!
  20.      bátinati  -am nedov. () nekdaj kaznovati z udarci palice: javno so ga batinali / ekspr. batinali so ga kakor psa pretepali, tepli
  21.      batíranka  -e ž () nekdaj z vato podložena jopica ali krilo: topla batiranka
  22.      batírati  -am nedov. in dov. () pog. vatirati: batirati plašč batíran -a -o: batirani visoki čevlji
  23.      batisfêra  -e ž () 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere
  24.      batiskáf  -a m () teh. podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin: batiskaf se spušča v globino
  25.      batíst  -a m () fina lanena ali bombažna tkanina: bel, rožnat batist; robec iz dragega batista / v batist oblečena ♦ med. Billrothov batist impregnirana bombažna tkanina

   5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA