Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (51-75)



  1.      identitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak ♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; jur. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
  2.      ideografíja  -e ž () arheol. pisava, sestavljena iz ideogramov, podobopis: raziskovati ideografijo
  3.      ideográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ideografijo: ideografska študija / ideografska pisava ideografija
  4.      ideográm  -a m () arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja
  5.      ideológ  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije: ideolog socialne demokracije / ideolog delavskega gibanja / različni politični ideologi // knjiž. idejni utemeljitelj: ideolog kritičnega realizma 19. stoletja
  6.      ideologíja  -e ž () navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija // tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja / ideologija napredne inteligence
  7.      ideologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije ideologizíran -a -o: izraziti misel v ideologizirani obliki
  8.      ideolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog ideolóško prisl.: ideološko trdni delavci
  9.      ideolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost ideološkega: ideološkost filma, teksta
  10.      idíla  -e ž () 1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile 2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen / idila kmečkega življenja idiličnost 3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnostmuz. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče
  11.      idíličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšanolit. idilični ep idílično prisl.: idilično lepa pot skozi gozd
  12.      idíličnost  -i ž (í) lastnost, značilnost idiličnega: idiličnost gorske pokrajine / opisoval je idiličnost kmečkega življenja
  13.      idílik  -a m (í) lit. kdor piše idile: dramatik in idilik ● ekspr. ta človek je sentimentalen idilik ljubi, občuduje, kar je idilično
  14.      idílika  -e ž (í) knjiž. idiličnost: lepota in idilika alpskega sveta / v svojih delih poudarja predvsem idiliko kmečkega življenja
  15.      idiokromátičen  -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali
  16.      idióm  -a m (ọ̑) 1. lingv. (stalna) besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje: idiome je težko prevesti 2. knjiž., redko jezik, govor: pisatelj je izoblikoval svoj literarni idiom
  17.      idiomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi
  18.      idiomátika  -e ž (á) lingv. 1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike 2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko
  19.      idiomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali
  20.      idiosinkrátičen  -čna -o (á) pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje
  21.      idiosinkrazíja  -e ž () med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi: idiosinkrazija na jagode, za beljak; pren., knjiž. popadla ga je idiosinkrazija zoper njegov obraz
  22.      idiót  -a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate
  23.      idiotíja  -e ž () med. najhujša stopnja duševne nerazvitosti: idiotija in imbecilnost
  24.      idiótikon  -a m (ọ̄) lingv. slovar, zbirka idiomov
  25.      idiotízem  -zma m () 1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem 2. med. idiotija

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA