Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (4.826-4.850)



  1.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  2.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  3.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  4.      ávtomeháničen  -čna -o (-á) pridevnik od avtomehanika: avtomehanična delavnica
  5.      ávtomehánik  -a m (-á) mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik
  6.      ávtomehánika  -e ž (-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov
  7.      avtomobíl  -a m () cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile; avtomobil znamke Fiat; avtomobil s prikolico; ličar avtomobilov; montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil ♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
  8.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
  9.      avtomobílen  -lna -o prid. () redko avtomobilski: avtomobilna industrija
  10.      avtomobilíst  -a m () kdor vozi avtomobil, zlasti osebni: avtomobilist je pravočasno pritisnil na zavoro; priročnik za avtomobiliste / avtomobilist dirkač
  11.      avtomobilístka  -e ž () ženska oblika od avtomobilist: mlada avtomobilistka
  12.      avtomobilízem  -zma m () kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja; kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma; športni avtomobilizem; razvoj avtomobilizma
  13.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  14.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  15.      avtonomíst  -a m () pristaš avtonomizma
  16.      avtonomístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avtonomiste ali avtonomizem: avtonomistični načrti; avtonomistične težnje; avtonomistično gibanje / avtonomistična ureditev države
  17.      avtonomizácija  -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
  18.      avtonomízem  -zma m () politično gibanje za avtonomijo: avtonomizem se je čedalje bolj krepil
  19.      ávtopilót  -a m (-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko
  20.      ávtopopravljálnica  in ávto popravljálnica -e [tudi n] ž (-) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma
  21.      ávtoprálnica  in ávto prálnica -e ž (-) delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico
  22.      ávtoprevóznik  in ávto prevóznik -a m (-ọ̑) kdor poklicno prevaža blago, navadno s tovornim avtomobilom: privatni avtoprevozniki
  23.      ávtoprevózniški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na avtoprevoznike ali avtoprevozništvo: avtoprevozniško podjetje / združenje avtoprevozniških delavcev
  24.      ávtoprevózništvo  in ávto prevózništvo -a s (-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov
  25.      avtopsíja  -e ž () 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla

   4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA