Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (4.626-4.650)
- astronávtika -e ž (á) veda o poletih v vesolje: dosežki astronavtike ♪
- astronávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko ♪
- astronómičen -čna -o prid. (ọ́) zastar. astronomski: astronomična veda ♪
- astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije ♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles ♪
- astronómski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles ♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke ♪
- asumpcioníst -a m (ȋ) rel. član na Francoskem nastalega reda, ki se ukvarja s šolstvom ♪
- atakírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
- ataraksíja -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
- atašéjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od ataše: atašejska služba ♪
- atavístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana ♪
- atavízem -zma m (ȋ) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih: premagovati atavizem; pojavi, znaki atavizma; pren. otresti se atavizmov preteklosti ♪
- atebrín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti malariji: imel je celo zalogo kinina in atebrina ♪
- ateíst -a m (ȋ) kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist ♦ filoz. pripadnik ateizma ♪
- ateístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ateizem, brezbožen: ateistični svetovni nazor / ateistična literatura, propaganda, vzgoja ♪
- ateístka -e ž (ȋ) ženska oblika od ateist ♪
- ateízem -zma m (ȋ) tajenje, nepriznavanje boga, brezboštvo: popoln ateizem ♦ filoz. filozofska smer, ki zanika eksistenco boga ♪
- àtektóničnost -i ž (ȁ-ọ́) lastnost, značilnost atektonskega: atektoničnost stavbe / atektoničnost pesniške oblike ♪
- àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament ♪
- ateljéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje ♪
- àtemátičen -čna -o prid. (ȁ-á) 1. muz. ki je brez teme, motiva: atematična skladba 2. lingv. brezpriponski: atematični glagoli ♪
- aterírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati; pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost ♪
- atestírati -am dov. in nedov. (ȋ) izdati atest o čem, potrditi: atestirati material atestíran -a -o: atestirani gradbeni elementi ♪
- áti -ja m (ȃ) ljubk. ata, oče: ati, kupi mi punčko ♪
- aticízem -zma m (ȋ) lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu ♪
- átika -e ž (á) 1. arhit. zid nad pročeljem, da zakriva streho: visoka atika 2. um. zgornji zaključni del oltarja: kip v atiki baročnega oltarja ♪
4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726