Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (4.451-4.475)

4451.      arhivólta  -e ž (ọ̑) arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom ♪
4452.      arhívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona ♪
4453.      Ariádnin  -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov ♪
4454.      arianízem  -zma m (ȋ) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma ♪
4455.      aríden  -dna -o prid. (ȋ) agr., geogr. suh, sušen: aridna področja; aridna tla / aridno podnebje ♪
4456.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija ♪
4457.      arijánec  -nca m (ȃ) rel. pristaš arianizma: nastopati proti arijancem ♪
4458.      arijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arijanstvo ali arianizem: arijanski nauk ♪
4459.      arijánstvo  -a s (ȃ) rel. arianizem: sledovi arijanstva ♪
4460.      árijec  -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec ♪
4461.      árijka  -e ž (á) ženska oblika od arijec ♪
4462.      árijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na arijce: arijski jeziki / arijska rasa ♪
4463.      arimán  -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije ♪
4464.      ariózen  -zna -o prid. (ọ̑) muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju ♪
4465.      aristárh  -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi ♪
4466.      aristófanski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija ♪
4467.      aristokracíja  -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
4468.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
4469.      aristokrátičen  -čna -o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz ♪
4470.      aristokrátičnost  -i ž (á) aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti ♪
4471.      aristokratíja  -e ž (ȋ) pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast ♪
4472.      aristokrátinja  -e ž (ȃ) aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja ♪
4473.      aristokratízem  -zma m (ȋ) kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti ♪
4474.      aristokrátka  -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko ♪
4475.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪

   4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551