Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (4.401-4.425)



  1.      aretíranec  -nca m () kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca
  2.      aretírati  -am dov. in nedov. () 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
  3.      argentínski  -a -o () pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
  4.      argentít  -a m () min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik
  5.      argonávtski  -a -o () pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
  6.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
  7.      argumentíranje  -a s () glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
  8.      argumentírati  -am nedov. in dov. () utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati argumentíran -a -o: argumentirana znanstvena razprava
  9.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost
  10.      arháičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
  11.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja
  12.      arháika  -e ž (á) 1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika 2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
  13.      arhaístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje
  14.      arhaízem  -zma m () starinska značilnost: arhaizem stavbe // lingv. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
  15.      arhaizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik arhaizíran -a -o: arhaizirana podoba sodobnih mest
  16.      arhájski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
  17.      arhegónij  -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ
  18.      arheologíja  -e ž () znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
  19.      arheológinja  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za arheologijo
  20.      arheolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak arheolóško prisl.: ves okoliš je arheološko raziskan
  21.      arheópteriks  -a m (ọ̑) pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič
  22.      arhetíp  -a m () knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis ◊ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
  23.      arhidiákon  -a m (á) škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat
  24.      arhidiakonát  -a m () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
  25.      arhiepískop  -a m () v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij

   4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA