Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (4.376-4.400)



  1.      araméjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise
  2.      arancín  -a m () nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini
  3.      aranžêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje: aranžerski ples; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme
  4.      aranžíranje  -a s () glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
  5.      aranžírati  -am nedov. in dov. () 1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo; aranžirati izložbo, stanovanje 2. raba peša pripravljati, organizirati: aranžirati turistično potovanje ◊ muz. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
  6.      aranžíren  -rna -o prid. () gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
  7.      aranžírka  -e ž () gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
  8.      arašíd  -a m () nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki: gojiti arašide; jesti, luščiti arašide
  9.      aravkárija  -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija
  10.      árbiter  -tra m () 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
  11.      arbitráren  -rna -o prid. () knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna arbitrárno prisl.: arbitrarno odločati
  12.      arbitrárnost  -i ž () knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja
  13.      arbitráža  -e ž () 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
  14.      arbitrážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli
  15.      arbitražêr  -ja m () ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli
  16.      arbítrij  -a m (í) knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca
  17.      arcníja  -e ž () nav. mn., nižje pog. zdravilo: vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!
  18.      àrdičína  medm. (-) nar. gorenjsko izraža podkrepitev trditve: ardičina! je vzkliknil; ardičina, kako so šli!
  19.      àrdigáta  medm. (-) nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana!
  20.      ardít  -a m () v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
  21.      àreligiózen  -zna -o prid. (-ọ̑) ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
  22.      àreligióznost  -i ž (-ọ̑) lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost
  23.      arestántovski  -a -o prid. (á) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja
  24.      arestántski  -a -o prid. (ā) pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana
  25.      aretácija  -e ž (á) glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / stražnik mu je napovedal aretacijo / aretacije so bile med zadnjo vojno dan za dnem

   4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA