Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (4.251-4.275)



  1.      anuitéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
  2.      anulácija  -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
  3.      anulírati  -am dov. in nedov. () razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček
  4.      aoríst  -a m () lingv. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega
  5.      aparátčik  -a m () slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
  6.      apártheid  -a [-hajd] m () zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
  7.      apartmájski  -a -o prid. () nanašajoč se na apartma 1: apartmajska soba; apartmajsko stanovanje
  8.      apáški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz
  9.      apáški 2 -a -o () pridevnik od apaš: apaška banda
  10.      apátičen  -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.: apatično strmeti predse
  11.      apátičnost  -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika
  12.      apatíja  -e ž () stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
  13.      apatít  -a m () topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom ♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita
  14.      apatríd  -a m () človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti
  15.      apelácija  -e ž (á) jur., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča // redko apelacijsko sodišče
  16.      apelacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
  17.      apelatív  in ápelativ -a m (; ) lingv. ime vrste, skupine predmetov; občno ime
  18.      apelatíven  -vna -o () pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
  19.      apelírati  -am dov. in nedov. () 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
  20.      apendicítis  -a m () med. vnetje slepiča
  21.      apéndiks  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
  22.      apercépcija  -e ž (ẹ́) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
  23.      apercepcíjski  -a -o () pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
  24.      aperceptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
  25.      apercipírati  -am nedov. in dov. () filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje

   4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA