Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (3.951-3.975)



  1.      analítik  -a m (í) kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; posli analitika in planerja / kemik analitik
  2.      analítika  -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
  3.      analítski  -a -o prid. () nanašajoč se na analizo: analitska metoda / analitska ocena delovnih mest / uvedli so analitsko službo / analitska kemija
  4.      analíza  -e ž () ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
  5.      analizátor  -ja m () 1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator // šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev 2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka ◊ mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
  6.      analízen  -zna -o prid. () nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu ♦ teh. analizna tehtnica analitična
  7.      analizíranje  -a s () glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
  8.      analizírati  -am nedov. in dov. () delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevatikem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; lingv. analizirati stavek; šah. analizirati potezo, pozicijo
  9.      analógičen  -čna -o prid. (ọ́) analogen: analogični zaključki
  10.      analogíja  -e ž () pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
  11.      anamnéstičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu
  12.      anapéstovski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od anapest: anapestovski ritem
  13.      anárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejenapolit. anarhična doba doba brezvladja
  14.      anárhičnost  -i ž (á) neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema
  15.      anarhíja  -e ž () stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
  16.      anarhíst  -a m () pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti // ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
  17.      anarhístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem: anarhistični elementi; anarhistična miselnost; anarhistično pojmovanje demokracije
  18.      anarhístka  -e ž () ženska oblika od anarhist
  19.      anarhístovski  -a -o prid. () nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat
  20.      anarhízem  -zma m () nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem
  21.      anarhoíden  -dna -o prid. () knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije
  22.      anárhoindividualístičen  -čna -o prid. (-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari
  23.      anárhosindikalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija; anarhosindikalistično pojmovanje
  24.      anárhosindikalízem  -zma m (-) polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
  25.      anastátičen  -čna -o prid. (á) tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis

   3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA