Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (3.776-3.800)


  1.      almandín  -a m (ȋ) min. vijoličasti različek granata ♪
  2.      alodiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve ♪
  3.      àlógičen  -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična ♪
  4.      àlógičnost  -i ž (ȁ-ọ́) značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost ♪
  5.      alogízem  -zma m (ȋ) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov ♪
  6.      alojzijevíščnik  -a m (ȋ) v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik ♪
  7.      alojzijevíški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja ♪
  8.      alójzijevski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska ♪
  9.      alójzijski  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju ♪
  10.      alójznik  -a m (ọ̑) alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike ♪
  11.      alokácija  -e ž (á) knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela ♪
  12.      alopátičen  -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje ♪
  13.      alopatíja  -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni ♪
  14.      alotropíja  -e ž (ȋ) kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika ♪
  15.      al pári  prisl. (ȃ) fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu ♪
  16.      alpíd  -a m (ȋ) antr. pripadnik alpske rase: alpidi in baltidi ♪
  17.      alpín  -a m (ȋ) v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji ♪
  18.      alpínec  -nca m (ȋ) 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev ♪
  19.      alpinétum  in alpinét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti ♪
  20.      alpiníst  -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist ♪
  21.      alpinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja ♪
  22.      alpinístika  -e ž (í) vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: gojiti alpinistiko; vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike // alpinizem ♪
  23.      alpinístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko ♪
  24.      alpinízem  -zma m (ȋ) veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma // alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik ♪
  25.      alpínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota 2. alpinističen: alpinski klub 3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora ♪

   3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA