Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (3.551-3.575)



  1.      akcentuácija  -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
  2.      akcentuacíjski  -a -o () pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
  3.      akcentuíranje  -a s () glagolnik od akcentuirati
  4.      akcentuírati  -am nedov. in dov. () lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst akcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
  5.      akceptácija  -e ž (á) fin. sprejem menice s podpisom; akcept
  6.      akceptacíjski  -a -o () pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
  7.      akceptírati  -am dov. in nedov. () knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
  8.      akcesíja  -e ž () biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
  9.      akcesíjski  -a -o () pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
  10.      akcesíst  -a m () nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist
  11.      akcesóričen  -čna -o prid. (ọ́) redko akcesoren: ta pojav je akcesoričen
  12.      akcidénca  -e ž (ẹ̑) filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence ◊ tisk. lepotna priložnostna tiskovina
  13.      akcidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) akcidentalen: akcidenčni nagibi ◊ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
  14.      akcidentálen  -lna -o prid. () nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost
  15.      ákcija 1 -e ž (á) 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij // delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu ◊ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
  16.      ákcija 2 -e ž (á) ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
  17.      ákcijski  in akcíjski -a -o prid. (á; ) 1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / film akcijskega žanra 2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
  18.      akcíjski  in ákcijski -a -o prid. (; á) delniški: akcijski kapital; akcijska družba
  19.      akcionár  -ja m (á) delničar: akcionarji svinčenih rudnikov
  20.      akcionárski  -a -o prid. (á) delničarski: akcionarsko podjetje
  21.      áki  -ja m () žarg., alp. akia: položiti ponesrečenca v aki
  22.      ákia  -a m () alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem
  23.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  24.      aklamírati  -am nedov. in dov. () množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
  25.      aklimatizácija  -e ž (á) prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram

   3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601 3.626 3.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA