Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (3.251-3.275) 
- abrazíja -e ž (ȋ) 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice ♪
- abrazíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument ♪
- abrazív -a m (ȋ) metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv ♪
- abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis ♪
- abscísa -e ž (ȋ) geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata ♪
- abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os ♪
- absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) redko odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev ♪
- absentízem -zma m (ȋ) izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma ♪
- absínt -a m (ȋ) močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta ♪
- absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪
- absolutíst -a m (ȋ) 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma ♪
- absolutístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada ♪
- absolutizácija -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka ♪
- absolutízem -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma ♪
- absolutizíranje -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti ♪
- absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje ♪
- absolutórij -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
- absolvêntski in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer ♪
- absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik ♪
- absorbíranje -a s (ȋ) glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida ♪
- absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo ♪
- absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva ♪
- absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga ♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov ♪
- absorptíven -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov ♪
- absorptívnost -i ž (ȋ) sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa ♪
3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 
