Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (3.201-3.225)
- izžužnjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. 1. nerazločno reči, povedati: izžužnjal je nekaj nerazumljivega 2. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je kaj izžužnjal ♪
- izžvepláti -ám dov. (á ȃ) agr. razkužiti z žveplovim dimom: izžveplati sod ♪
- izžvížgati -am dov. (í) ekspr. z žvižganjem izraziti nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: občinstvo je izžvižgalo prvo izvedbo igre; nekaj filmov so izžvižgali / izžvižgati igralca, pevca izžvížgan -a -o: izžvižgan igralec ♪
- izžvižgávati -am nedov. (ȃ) ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: občinstvo izžvižgava moderne opere / izžvižgavati igralce ♪
- izžvrgoléti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati žvrgoleti: škrjanček je izžvrgolel / izžvrgoleti pesem ♪
- ížen ížna -o prid. (ȋ) nar. vprežen: zlodeji, dovolj dolgo so nas mučili kot ižno živino (Prežihov) ♪
- ižésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. jarmski: ižesni lok ♪
- ížop -a m (ȋ) bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi; ožepek ♪
- abalienácija -e ž (á) redko alienacija ♪
- abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji ♪
- abderít -a m (ȋ) ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite ♪
- abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo ♪
- abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov ♪
- abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata ♪
- abdikácija -e ž (á) odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla ♪
- abdikacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava ♪
- abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus ♪
- abdúkcija -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji ♪
- abecédarica -e ž (ẹ̑) ekspr. učenka, ki se uči abecede ♪
- abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska ♪
- abecédnica -e ž (ẹ̑) zastar. prvo berilo, abecednik ♪
- abecédnik -a m (ẹ̑) raba peša učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika ♪
- abecédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila ♪
- aberácija -e ž (á) 1. astr. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena 2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija ♪
- aberacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav ♪
3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301