Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (2.976-3.000)



  1.      izvedênka  -e ž (é) 1. izdelek, ki se razlikuje od drugega izdelka istega tipa zlasti po izdelavi, navadno avtomobil, letalo: nova izvedenka tega avtomobila ima močnejši motor; v prodaji je izboljšana izvedenka dostavnega avtomobila; francoska izvedenka reaktivnega letala / športna izvedenka avtomobila izvedba 2. lingv. beseda, narejena iz podstave s pripono; izpeljanka: pridevniška izvedenka; izvedenka iz glagola
  2.      izvédenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost izvedenega človeka: strokovna izvedenost; izvedenost v gospodarskih vprašanjih / občudovali so njegovo izvedenost izkušenost
  3.      izvédenski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izvedence: izvedenski ogled; izvedenska storitev; izvedensko mnenje / izvedenska komisija
  4.      izvédenstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost izvedencev: vloga sodnomedicinskega in sodnopsihiatričnega izvedenstva v kazenskem postopku / zavod opravlja kriminološko izvedenstvo
  5.      izvédeti  -vém in zvédeti zvém dov. (ẹ́) seznaniti se s čim, zlasti s poslušanjem, branjem: izvedeti novico, resnico; šel je med ljudi, da bi izvedel njihove misli; od sosedov je izvedel, kaj se je zgodilo doma; o vzrokih letalske nesreče je izvedel iz časopisa; pri znancih je izvedel za službo; za skrivališče ne sme nihče izvedeti / sčasoma se vse izve / treba je izvedeti, kdaj odpelje vlak / publ. izvedelo se je iz dobro obveščenih krogov izvédevši tudi izvedévši in zvédevši tudi zvedévši zastar.: izvedevši za njegovo goljufijo, so ga odpustili iz službe
  6.      izvedljív  -a -o prid. ( í) ki se da izvesti: izvedljiv načrt / izstrelitev rakete je glede na vremenske razmere izvedljiva; stvar je v tako kratkem času težko izvedljiva
  7.      izvedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izvedljivega: izvedljivost načrta, glasbenega programa
  8.      izvejati  gl. zvejati
  9.      ízven  in izven [vǝn in ven] predl. () z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj: hiša je izven mestnega obzidja; zidati izven gradbenega okoliša / stanuje izven Ljubljane 2. publ. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega časa: sprejemati stranke izven uradnih ur / izven sezone pred sezono in po njej 3. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega pojma: predstava je izven abonmaja / publ.: biti izven nevarnosti iz nevarnosti; obravnavati zadevo izven okvira seje ne na seji; otrok se je rodil izven zakona je nezakonski / elipt. predstava je izven izven abonmajaekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je takojur. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; šol. delo izven šole izvenšolsko delo; šport. igrati, nastopiti izven konkurence igrati, nastopiti na tekmovanju, ne da bi bili upoštevani rezultati
  10.      ízven...  [vǝn in ven] predpona v sestavljenkah () za izražanje položaja a) ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora: izvenbibličen, izvenbolničen, izvenevropski b) ki ni v mejah določenega časa: izvensezonski c) ki ni v mejah določenega pojma: izvenarmaden, izvenblokovski, izvenparlamentaren, izvenšolski, izvenzakonski
  11.      ízvenabonmájski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) gled. ki ni za abonente: abonmajski in izvenabonmajski koncerti; izvenabonmajska predstava
  12.      ízvenarmáden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (-) ki ni v armadi, v okviru armade: izvenarmadna dejavnost vojaških oseb; izvenarmadna vojaška vzgoja
  13.      ízvenblókovski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. ki ni v bloku, neblokovski: izvenblokovske države / izvenblokovska politika
  14.      ízvenčasóven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̄) publ. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: izvenčasovni kostumi; izvenčasovna vsebina slike / izvenčasovno dejanje
  15.      ízvenčlovéški  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ẹ́) publ. ki ni v človeku, nečloveški: izvenčloveški faktorji; izvenčloveške sile / mrzla, izvenčloveška bolečina; sam.: v umetniku je bilo nekaj izvenčloveškega ali celo nadčloveškega
  16.      ízvendržáven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (-á) eksteritorialen: izvendržavna cona
  17.      ízvenekonómski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi
  18.      ízvenevrópski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. ki ni v Evropi, neevropski: izvenevropske dežele / izvenevropska trgovina
  19.      ízvenkŕmen  -mna -o [vǝn in ven] prid. (-) navt., v zvezi izvenkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna: proizvodnja izvenkrmnih motorjev
  20.      ízvenmáterničen  -čna -o [vǝn in ven] prid. (-) med., vet., v zvezi izvenmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: operacija zaradi izvenmaternične nosečnosti
  21.      ízvenparlamentáren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (-) ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta: izvenparlamentarna akcija, skupina / parlamentarne in izvenparlamentarne oblike boja
  22.      ízvenplánski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) publ. ki ni v planu, neplaniran: izvenplanska proizvodnja
  23.      ízvenpráven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (-ā) publ. nepraven: izvenpravne kriminalne vede
  24.      ízvenproračúnski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) publ. ki ni določen, predviden v proračunu: izvenproračunski izdatki / izvenproračunska bilanca
  25.      ízvenprostóren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. prostorsko neopredeljen, neodvisen od prostora: umetnost pojmuje kot družbeno nepogojen, izvenčasoven in izvenprostoren pojav

   2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA