Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (201-225)

201.      íkrav  -a -o prid. (í) ki ima ikre: jesti ikravo meso / ikrave ribe ♪
202.      íkravost  -i ž (í) lastnost, značilnost ikravega: ikravost mesa ♪
203.      ikríti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž., redko drstiti se: postrvi se ikrijo ♪
204.      íkrn  -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč ♪
205.      íkrnica  -e ž (ȋ) rib. ribja samica: mladice in ikrnice ♪
206.      íks  neskl. pril. (ȋ) ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x ♪
207.      íksast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami ♪
208.      íkskrat  prisl. (ȋ) ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že ikskrat razložil ♪
209.      íkt  in íktus -a m (ȋ) lingv. naglašeno mesto v metričnem vzorcu: ikt na koncu verza ♪
210.      íkterus  -a m (ȋ) med. zlatenica: imeti ikterus ♪
211.      íktičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje ♪
212.      iktus  gl. ikt ♪
213.      íl  -a m (ȋ í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il ♪
214.      ìlegála  -e ž (ȉ-ȃ) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna ♪
215.      ìlegálec  -lca m (ȉ-ȃ) kdor je v ilegali: njen dom je postal zatočišče ilegalcev; begunci in ilegalci ♪
216.      ìlegálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno ♪
217.      ìlegálka  -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke ♪
218.      ìlegálnost  -i ž (ȉ-ȃ) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali ♪
219.      ìlegitímen  -mna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada ♪
220.      íleus  -a m (ȋ) med. delna ali popolna neprehodnost črevesa: ugotoviti vzrok ileusa ♪
221.      ílindénski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
222.      ilírec  -rca m (ȋ) pristaš ilirizma: navdušen ilirec ♪
223.      ilirízem  -zma m (ȋ) v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem ♪
224.      ilírski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
225.      ilírstvo  -a s (ȋ) zgod. ilirizem: zagovornik ilirstva ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301