Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (176-200)
- ihtljív -a -o prid. (ȋ í) redko ihtav: slišalo se je ihtljivo loputanje z vrati ♪
- ijékavec -vca m (ẹ̄) lingv. kdor govori ijekavščino ♪
- ijékavski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ijekavce ali ijekavščino: ijekavsko narečje ♪
- ijékavščina -e ž (ẹ̄) lingv. skupina jugozahodnih in osrednjih štokavskih govorov z zameno ije ali je za nekdanji jat ♪
- íjevski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na glas i: ijevski samoglasnik / ijevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -i; ijevska sklanjatev ♪
- íkanje -a s (ȋ) lingv. izgovarjanje glasu i namesto e: ikanje v rovtarskih govorih; akanje, ukanje in ikanje ♪
- íkavec -vca m (ȋ) lingv. kdor govori ikavščino ♪
- íkavski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
- íkavščina -e ž (ȋ) lingv. skupina zahodnih štokavskih ali dalmatinskih čakavskih govorov z zameno i za nekdanji jat ♪
- ikebána -e ž (ȃ) skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano // tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane ♪
- ikóna -e ž (ọ̑) v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice ♪
- ikonobórec -rca m (ọ̑) zgod. ikonoklast ♪
- ikonobórstvo -a s (ọ̑) zgod. ikonoklazem ♪
- ikonografíja -e ž (ȋ) um. oblikovne in vsebinske sestavine likovnega dela: po svoji ikonografiji so te slike še romanske / ta prizor je znan v krščanski ikonografiji // veda o tem ♪
- ikonográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva ♪
- ikonoklást -a m (ȃ) zgod. pristaš ikonoklazma: spor med ikonoklasti in njihovimi nasprotniki; pren., knjiž. ta človek je ikonoklast, ki mu lepota nič ne pomeni ♪
- ikonoklástičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na ikonoklaste ali ikonoklazem: ikonoklastični boji / znašel se je v ikonoklastični atmosferi mladih ljudi ♪
- ikonoklázem -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem ♪
- ikonopísec -sca m (ȋ) um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci ♪
- ikonoskóp tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah ♪
- ikonostás -a m (ȃ) v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas ♪
- ikónski -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo ♪
- ikozaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje dvajset skladnih enakostraničnih trikotnikov, dvajseterec: površina ikozaedra ♪
- íkra -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami ♪
- íkrast -a -o prid. (í) ikrav: ikrasto meso ♦ les. ikrasti les les z vzorcem, podobnim ikram ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276