Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (1.751-1.775)


  1.      izključeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok 2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe // ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku izključeváti se biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: ti dve možnosti se izključujeta; podaljšanje delovnega dne in intenzivnost dela se med seboj izključujeta; njuni trditvi se pravzaprav ne izključujeta izključujóč -a -e: izključujoči se pojmi; krivdo izključujoče izjave; razmerje med tema nazoroma je obojestransko izključujoče ♪
  2.      izključítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izključiti: vključitev in izključitev toka / predlagati izključitev; glasovati za izključitev iz organizacije; izključitev učenca iz šole, z zavoda / izključitev javnosti s sodne obravnave ♦ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca ♪
  3.      izkljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok 2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine // preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave ♦ jur. javnost naj se izključi od obravnave 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake // ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje ● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča izkljúčen -a -o 1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet ♦ jur. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »ali bo izdelal?« »Izključeno« ♪
  4.      izključítven  -a -o (ȋ) pridevnik od izključitev: izključitveni razlogi ♪
  5.      izključljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da izključiti: naprava je izključljiva 2. zastar. izključen: izključljiva pravica predsednika izključljívo prisl.: plesal je izključljivo z grofinjo ♪
  6.      izključljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost izključljivega: izključljivost aparata, stroja / izključljivost resnice in neresnice / zastar. izključljivost plemiške družbe ekskluzivnost ♪
  7.      izkljúčnost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost izključnega: izključnost pravice / v njenem salonu je veljalo načelo izključnosti ekskluzivnosti / knjiž. izključnost njegovega duha izjemnost ♪
  8.      izkljúvati  -am in -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in -kljújem tudi skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., izkljúval tudi izkljuvál tudi skljúval tudi skljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem spraviti iz česa: izkljuvati črva iz lubja; ptiči so mu izkljuvali oči; pišče se je izkljuvalo iz jajca; pren., ekspr. najbolj skrito misel so hoteli izkljuvati iz njega ∙ preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo; prim. skljuvati ♪
  9.      izklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ̑, ó) izklopitev, izklopljenje: avtomatski izklop; izklop aparata ♪
  10.      izklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izklop, izklopitev: izklopna priprava, ura; izklopno stikalo ♪
  11.      izklopítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izklopiti: izklopitev električnega voda / izklopitev misli ♪
  12.      izklopíti  in izklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izklopiti gramofon, radio; izklopiti motor; izklopiti električno peč; naprava je taka, da se sama izklopi / izklopil je telefon, da ga ne bi kdo motil pri delu / izklopiti električni tok; pren., ekspr. izklopila je vsako misel in samo ležala ∙ žarg., elektr. izklopiti porabnike električne energije prenehati pošiljati električno energijo porabnikom izklópljen -a -o: televizor ni izklopljen ♪
  13.      izklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od izklopiti: izklopljenje radia, telefona / izklopljenje električnega toka ♪
  14.      izknjížba  -e ž (ȋ) jur. črtanje, izbris vknjižbe ♪
  15.      izknjíženje  -a s (ȋ) glagolnik od izknjižiti ♪
  16.      izknjížiti  -im dov. (í ȋ) jur. črtati, izbrisati vknjižbo: izknjižiti dolg na posestvu ♪
  17.      izkobacáti se  -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ) nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se ♪
  18.      izkokodákati  -am in skokodákati -am dov. (ȃ) nizko reči, povedati: vsem izkokodakaj, da sem to storil jaz ♪
  19.      izkólcati  -am [u̯c] dov. (ọ̄) slabš. nerazločno, kolcajoč izgovoriti: naposled je le nekaj izkolcala; kakor hočeš, je izkolcal ♪
  20.      izkôlčiti  -im in skôlčiti -im [u̯č in lč] dov. (ó ȏ) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izkôlčen in skôlčen -a -o: izkolčena žival ♪
  21.      izkolehati  gl. skolehati ♪
  22.      izkolíčiti  -im dov. (í ȋ) grad. zakoličiti: izkoličiti parcelo; izkoličiti traso za cesto ♪
  23.      izkomatáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. izmotati se: izkomatati se iz odej ♪
  24.      izkomplimentírati  -am dov. (ȋ) knjiž., redko odpraviti, odsloviti na lep, vljuden način: izkomplimentirala ga je iz hiše ♪
  25.      izkonstruirati  ipd. gl. skonstruirati ipd. ♪

   1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA