Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (151-175)


  1.      igvanodón  in igvanodónt -a m (ọ̑) pal. velik izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  2.      ìh  medm. (ȉ) izraža zavrnitev, nejevoljo: ih, ti vražji otroci; ih no, tako ostra si! ♪
  3.      íhaha  m neskl. (ȋ) šalj. konj: sosedovi so zaklali ihaha / malokdaj jedo meso, pa še takrat navadno ihaha konjsko meso ♪
  4.      íhaha  medm. (ȋ) posnema glas konja: ihaha, rezgeta konj ♪
  5.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon ♪
  6.      íhta  -e ž (ȋ) 1. močna, krčevita jeza: lotevala se ga je ihta; ihta ga je minila; ekspr. popadla ga je divja, uničevalna ihta / v ihti kaj narediti, reči; ekspr. z vso ihto je izgovoril te besede 2. ekspr. velika vnema, zagnanost: polotila se ga je delovna ihta; ves je gorel od ihte / z veliko ihto je tolkel po grči 3. močen, krčevit jok: prevelika ihta mu je vzela besedo / v ihti ji je drgetalo telo 4. ekspr. ihtav človek: pusti to ihto / počivaj malo in ne bodi taka ihta / kot nagovor ihta ihtava ♪
  7.      íhtast  -a -o prid. (ȋ) ihtav: ihtast človek / nervozne ihtaste kretnje íhtasto prisl.: vrgla je denar na mizo in ihtasto odšla ♪
  8.      íhtati  -am nedov. (ȋ) nar. zahodno hlipati: še vedno je stal v kotu in ihtal ♪
  9.      íhtav  -a -o prid. (ȋ) ki je v stanju ihte: tako je bil ihtav, da bi vse razbil / to je ihtav človek, otrok / postal je ihtav in nepopustljiv / v nagovoru ihta ihtava // ki izraža, kaže ihto: govoril je z ihtavim glasom; z ihtavo kretnjo ga je odrinil / ihtava naglica, nestrpnost íhtavo prisl.: ihtavo je delal; ihtavo jokati; kaj te briga, je rekla ihtavo ♪
  10.      íhtavec  -vca m (ȋ) ekspr. ihtav človek: ne bodi tak ihtavec ♪
  11.      íhtavost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost ihtavega človeka: njegova nerazsodnost in ihtavost / ihtavost kretenj / vsa ihtavost mu je izginila iz glasu ♪
  12.      íhten  -tna -o prid. (ȋ) redko ihtav: ta otrok je ihten ♪
  13.      ihtênje  -a s (é) glagolnik od ihteti: iz sobe se je slišalo ihtenje / pridušeno, tiho ihtenje ♪
  14.      ihtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) močno, krčevito jokati: ves večer je neutolažljivo ihtela; samo ihti in stoka; ihtela je kot majhen otrok // knjiž. jokati: mati je tiho ihtela; pretresljivo ihteti ● knjiž. oče, ne bom več! je ihtel ihte govoril ihté: ihte govoriti ihtèč -éča -e: ihteč je zbežal; z ihtečim glasom je govorila ♪
  15.      ihtiól  -a m (ọ̑) farm. gosta katranasta tekočina, rabljena kot zdravilo proti kožnim boleznim: kupiti ihtiol; natreti, zdraviti z ihtiolom; krema, ki vsebuje ihtiol ♪
  16.      ihtiólen  -lna -o (ọ̑) pridevnik od ihtiol: ihtiolno mazilo ♪
  17.      ihtiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za ihtiologijo, riboslovec ♪
  18.      ihtiologíja  -e ž (ȋ) veda o ribah, riboslovje: posvetiti se ihtiologiji ♪
  19.      ihtiólov  -a -o (ọ̑) pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo ♪
  20.      ihtióza  -e ž (ọ̑) med. kožna bolezen s čezmernim luščenjem povrhnjice, ribja koža ♪
  21.      ihtiozáver  -vra m (á) pal. velika izumrla morska žival, podobna ribi: okostje ihtiozavra ♪
  22.      íhtiti se  -im se nedov. (í ȋ) star. zelo se jeziti: smejali so se, on pa se je ihtil; kar naprej se samo ihti ♪
  23.      ihtív  -a -o prid. (ȋ í) ihtav: ihtiva maščevalnost, nestrpnost / govoril je z ihtivim glasom / postala je zelo ihtiva ihtívo prisl.: ihtivo se ga je oklepala ♪
  24.      ihtívost  -i ž (í) ihtavost: pri delu se je poznala njegova ihtivost ♪
  25.      ihtljáj  -a m (ȃ) knjiž. kratek, sunkovit glas: globok ihtljaj se mu je izvil iz prsi / ihtljaj ji je pretrgal besedo ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA