Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (1.176-1.200)
- iskrolóvec -vca m (ọ̑) priprava na dimniku ali v njem, ki zadržuje iskre: lokomotive so bile tedaj še brez iskrolovcev; tovarniški dimnik s kupolastim iskrolovcem ♪
- ískrost -i ž (í) lastnost, značilnost iskrega: zavida mu iskrost njegovih konj / ekspr. iskrost črnih oči / knjiž. iskrost duha bistrost, prodornost ♪
- íslam -a m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam; širjenje islama // publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama ♪
- islamizácija -e ž (á) uvajanje, širjenje islama: islamizacija je prinesla s seboj velike spremembe; islamizacija Balkana ♪
- islamízem -zma m (ȋ) knjiž., redko islam: sprejeti islamizem / umetnost islamizma ♪
- íslamski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na islam: islamska umetnost / prebivalci so islamske vere ♪
- íslandski in islándski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nanašajoč se na Islandce ali Islandijo: islandski jezik; islandska književnost / islandski ribiči ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica; min. islandski dvolomec ♪
- íspa -e ž (ȋ) nar. podstrešje: skriti se na ispi; stopnice na ispo ♪
- istéje istéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v isteje / obesiti meso nad isteje / postaviti večerjo med isteje obok, stene te odprtine ♪
- istem gl. istmus ♪
- ísti -a -o prid. (ȋ) 1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; stanujeta v istem hotelu; isti jezik govoreči ljudje; vrnili so se po isti poti; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; naglas je v sedanjiku in nedoločniku na istem zlogu / knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed prav ta // ekspr., v zvezi z en poudarja nespremenjenost, ponavljanje: vsako leto hodi v en in isti kraj na počitnice; v debati se oglašajo vedno eni in isti ljudje; na vsa vprašanja je dobil en in isti odgovor; skoraj vsak dan je bila na mizi ena in ista jed 2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista b) pri dveh ali več osebah, stvareh: imajo iste cilje, interese; vsi so v istem položaju;
besedi z istim pomenom; imata obleko iste barve; sta iste starosti; vsi so istega mnenja c) od določenega, primerjanega: delo je opravil v istem času kot drugi; iste čevlje ima kakor ti; ima isto bolezen kot oče; zemljo je prodal za isto ceno, kot jo je kupil // ki ne dopušča prednosti, izjem: zakon je za vse isti; vsi bodo imeli iste pravice in dolžnosti 3. pog., navadno v povedni rabi ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti 4. zastar., v zaimenski rabi ta, tisti: v istih časih so potovali z Gorenjskega na Štajersko čez Kamnik; isto noč od skrbi ni mogel zatisniti očesa / obrnil se je k sinu — isti je stal s povešeno glavo pred njim / pridite po potrdila danes, ker istih pozneje ne bomo izdajali jih; podpisani prosi predsedstvo, da bi mu isto dovolilo dopust da bi mu dovolilo ● zastar. prišla sta oba v isti čas istočasno, hkrati; ekspr. vstopila je isti hip, v
istem hipu, ko so govorili o njej prav takrat; govoriti, najti isti jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. meče vse v isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; ekspr. vse bi rad povedal v isti sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem ísti -a -o sam.: isto je izjavil pri zaslišanju kot pri razpravi; ekspr. zmeraj goni (eno in) isto; ekspr. pa smo na istem kot prej v enakem položaju kot pred dogodkom, dejanjem, od katerega smo pričakovali spremembo; prim. isto ♪
- ístina -e ž (ȋ) zastar. resnica: govoriti istino; imeti, šteti kaj za istino ∙ zastar. istina je, kar pravijo res je ♪
- istinít -a -o prid. (ȋ) zastar. resničen, stvaren, dejanski: v povesti je prikazal pisatelj istinito človeško bedo; ugotoviti istinito stanje / naštevati istinita dejstva istiníto prislov od istinit: istinito prikazovati kaj // poudarja trditev: istinito lep prizor ♪
- istinítost -i ž (ȋ) zastar. resničnost, stvarnost, dejanskost: dokazati istinitost dogodka; istinitost dejstev ♪
- ístiti -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: pojma sta si zelo blizu in ju lahko istimo; nepravilno je istiti pridnost z nadarjenostjo / tako se je navadil mesta, da se je skoraj istil z njim / do nesoglasij je prišlo, ker se vodstvo ni istilo s kolektivom enačilo ♪
- ístje ístij ž mn. (ȋ ȋ) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: nametala je polen v istje / istje so polne saj ♪
- ístmus -a in ístem -tma m (ȋ; ȋ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus ♪
- ísto prisl. (ȋ) zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi ♪
- isto... ali ísto... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na isti: istobarven, istosmernost, istoverec; istotako ♪
- istobárven -vna -o prid. (ȃ) ki je iste barve: istobarvne obleke; istobarvno blago ♦ šah. istobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca ♪
- istočásen -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij istočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati ♪
- istočásnost -i ž (á) lastnost istočasnega: istočasnost dogodkov / ta glagol izraža istočasnost ♪
- istodôben -bna -o prid. (ó ō) nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik // zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil istodôbno prisl.: istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno ♪
- istodôbnost -i ž (ó) lastnost istodobnega: istodobnost zapisov / istodobnost ugotovitev istočasnost ♦ lingv. glagolska oblika za izražanje istodobnosti ♪
- istoimén -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. istoimenski: film je posnet po istoimenem romanu ♪
1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276