Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (10.376-10.400)


  1.      domólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) končati molžo ♪
  2.      domoródkinja  -e ž (ọ̑) zastar. rodoljubka, domoljubka ♪
  3.      domovalíšče  -a s (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev ♪
  4.      domováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prebivati, živeti: nomadi domujejo v primitivnih kolibah; napotil se je proti hiši, kjer so domovali njegovi starši / kamela domuje v puščavi; prave vodne rastline domujejo res samo pod vodo / pozna se, da v tej hiši domuje sreča ♪
  5.      domovína  -e ž (í) 1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa ∙ knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena 2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino ♪
  6.      domovínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice ♪
  7.      domovinoljúbje  -a s (ȗ) zastar. ljubezen do doma, domovine: mladina se je vzgajala v domovinoljubju ♪
  8.      domovinoznánski  -a -o (ȃ) pridevnik od domovinoznanstvo: domovinoznanska razprava ♪
  9.      domovinoznánstvo  -a s (ȃ) redko domoznanstvo: spis s področja domovinoznanstva ♪
  10.      domovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domovino: gojiti v učencih domovinski čut; domovinska dolžnost, ljubezen; domovinska nesreča / domovinska vojna vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu ● ta beseda je že dobila domovinsko pravico se je razširila, uveljavila ◊ jur. domovinski list do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska pravica do 1945 pristojnost v določeno občino; lit. domovinska pesem pesem, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine ♪
  11.      domovínstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. pripadnost domovini: v vsakem stavku poudarja domovinstvo / roman kaže globoko domovinstvo ljubezen do domovine 2. jur., do 1945 pristojnost v določeno občino: podeliti, pridobiti si domovinstvo; potrdilo o domovinstvu; pren. domovina mu ni priznala domovinstva ♪
  12.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico ♪
  13.      dómovski  -a -o prid. (ọ̑) redko domski: domovska vzgoja ♪
  14.      domózgati  -am dov. (ọ̑) knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa: ugibal je, kaj je res, a ni domozgal ♪
  15.      domoznánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na domoznanstvo: domoznanski spisi / domoznanski pouk ♪
  16.      dómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel ♪
  17.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
  18.      donášati  -am nedov. (ȃ) raba peša 1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička 2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi ♪
  19.      donatíst  -a m (ȋ) rel. pripadnik starokrščanske verske sekte, imenovane po škofu Donatu ♪
  20.      donátorica  -e ž (ȃ) knjiž. ženska, ki daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi ♪
  21.      donátorski  -a -o (ȃ) pridevnik od donator: na cerkveni sliki je opaziti tudi donatorske portrete ♪
  22.      dónavski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe ♪
  23.      dóndica  -e ž (ọ̑) manjšalnica od donda ♪
  24.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika ♪
  25.      donêsti  -nêsem dov., donésel donêsla (é) 1. redko nehati nesti: nimamo več jajc, ker so kokoši donesle 2. zastar. donositi: če je krava bolna, ne bo donesla 3. zastar. prinesti: dekla mu je donesla vina / donesel mu je pozdrave / kupčija mu je donesla dobiček donesèn tudi donešèn -êna -o: ta rastlina ni domača, ampak je k nam donesena ♪

   10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA