Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
I (10.301-10.325) 
- domačíjica -e ž (ȋ) manjšalnica od domačija: domačijica je bila premajhna, da bi vse preživljala / ekspr. take domačijice ni daleč naokoli ♪
- domačíjski -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: domačijska umetnost / domačijski motivi v slikarstvu ♦ lit. domačijski realizem; domačijska povest ♪
- domačíjstvo -a s (ȋ) knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju: umetnik je obtičal v preozkem domačijstvu / v povest je pisatelj vnesel lepoto domačijstva ♪
- domačín -a m (ȋ) 1. kdor je doma, živi v določenem kraju: domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem; partizani so dobivali pomoč pri domačinih / tega ne vem, nisem domačin / publ. domačini so zasluženo zmagali domači tekmovalci // kdor je po izvoru od tam, kjer živi: avstralski domačini; odpor domačinov do belih gospodarjev 2. zastar. (hišni) gospodar: postregel jim je domačin sam 3. mn., zastar. člani družine; domači: okrog očetove postelje so stali vsi domačini ♪
- domačínec -nca m (ȋ) zastar. domačin: učitelj je bil pri domačincih priljubljen ♪
- domačínka -e ž (ȋ) 1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke // ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami 2. knjiž., redko domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina ♪
- domačínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domačine, domorodce: domačinski čolni; domačinska vas / domačinska plemena ♪
- domačínstvo -a s (ȋ) 1. knjiž., redko domačijstvo: v članku ocenjuje pisec pomen našega sodobnega domačinstva 2. zastar. gospodinjstvo: kupila je nekaj reči, ki se rabijo v domačinstvu ♪
- domáčiti -im nedov. (á ȃ) redko udomačevati: domačiti živali ♪
- domakníti in domákniti -em dov. (ȋ á) star. dodati, primakniti: oče je k doti še nekaj domaknil ♪
- dománji -a -e prid. (ā) nar. vzhodno domač: domanji ljudje / domanji kruh ♪
- dómarica -e ž (ọ̑) žarg., šol. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu ♪
- domaševáti -újem dov. (á ȗ) končati mašo: župnik je domaševal in ljudje so odšli ♪
- domenítev -tve ž (ȋ) redko dogovor: zvedel je za domenitev med njima ♪
- domeníti se in doméniti se -im se dov. (ȋ ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru ♪
- doménjati se -am se nedov. (ẹ́) redko dogovarjati se ♪
- domenkováti se -újem se nedov. (á ȗ) dogovarjati se: domenkovati se z delavci ♪
- doménski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na domena 2: domenska uprava; domensko posestvo ♪
- domériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. končati merjenje: geometri so domerili 2. k odmerjenemu dodati: to je slaba mera, domeri še malo ♪
- doméstik -a m (ẹ̄) pri starih Rimljanih pripadnik cesarjeve telesne straže: stotnik domestikov ♪
- domestík -a m (ȋ) tekst. močna, gosta bombažna tkanina za perilo: kupila je celo balo domestika ♪
- domestikácija -e ž (á) knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev: doba domestikacije goveda ♪
- domestikálen -lna -o prid. (ȃ) jur., zgod. nanašajoč se na finančno gospodarstvo deželnih stanov: črpati iz domestikalnega fonda ♪
- domicíl -a m (ȋ) 1. knjiž. stalno bivališče, prebivališče: določiti prisilni domicil; domicil davkoplačevalca / v Kranju so podelili domicil Prešernovi brigadi priznanje za delež v narodnoosvobodilnem boju na območju te občine 2. fin. plačilni kraj menice, ki je plačljiva zunaj bivališča glavnega dolžnika: plačati v domicilu; domicil menice ♪
- domicílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na domicil: domicilna občina / publ. domicilne cene cene na domačem tržišču ♪
10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 
