Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

I (10.251-10.275)



  1.      dolgožívost  -i [g] ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dolgoživega: dolgoživost posameznih rodov / dolgoživost se je povečala, umrljivost zmanjšala; pren. dolgoživost literarne umetnine
  2.      dôli  prisl. (ó) 1. izraža stanje ali položaj na nižjem kraju, ant. gori: hiša je ob vodi in doli je vlažno; daleč, globoko doli / s prislovnim določilom kraja: doli v dolini; tam doli pod hribom / vino od tam doli 2. zastar. dol: pridi doli
  3.      dolíca  -e ž (í) redko majhna dolina
  4.      dolìč  -íča in dólič -a m ( í; ọ̑) redko majhna dolina, zlasti v gorah: sneg je ostal le še v žlebovih in doličih
  5.      dolihokefál  -a m () antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec
  6.      dolihokefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav: dolihokefalni tip človeka / dolihokefalna lobanja
  7.      dolihokefalíja  -e ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost
  8.      dolihokefálnost  -i ž () antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost
  9.      dolína  -e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)star. prišel je čez hribe in doline od daleč; žarg. kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen krajalp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje 2. vbokli del vala: doline in grebeni valov
  10.      dolínar  -ja m () zastar. dolinec: nevihta je naredila veliko škodo tudi dolinarjem
  11.      dolínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet
  12.      dolínec  -nca m () kdor živi v dolini, v ravnini ali je doma iz doline: dolinci že žanjejo; dolinci in hribovci
  13.      dolínica  -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica
  14.      dolínka 1 -e ž () ženska oblika od dolinec: dolinke in hribovke
  15.      dolínka 2 -e ž (í) redko dolinica: kraške dolinke
  16.      dolínski  -a -o prid. () nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
  17.      dolítek  -tka m () kar se dolije
  18.      dolíti  -líjem dov. (í) dodati tekočino: steklenica še ni polna, treba bo doliti / doliti vina v sod; doliti bencin; dolij še zajemalko vode / doliti kozarec
  19.      dolív  -a m () dolivanje: vino za doliv // kar se dolije
  20.      dolívanje  -a s (í) glagolnik od dolivati: dolivanje vode
  21.      dolívati  -am nedov., tudi dolivájte; tudi dolivála (í) dodajati tekočino: dolivati in odlivati / dolivati vodo v vino; po kapljicah dolivati olje
  22.      dolívek  -vka m () kar se dolije: za razkužila se natančno določi količina dolivka
  23.      dolívka  -e ž () nar. vzhodno posoda za dolivanje vina v sod
  24.      dólnji  -a -e prid. (ọ̑) ki leži, je nižje; spodnji: ustavil se je pri dolnjem mlinu; dolnji prostori; dolnja ustnica / Dolnje Vreme ♦ geogr. dolnji tok reke zadnji del reke blizu izliva
  25.      dolóčati  -am nedov. (ọ́) 1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo: društvena pravila tako določajo; to določa ustava, zvezni zakon / predpis določa delovno obveznost; določati davčno osnovo; prejemki se določajo po pravilniku / prodajna služba določa dobavne roke // izbirati, namenjati za kaj: kandidate določa komisija; določati igralce za reprezentanco 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: določati pasmo živali; določati krvne skupine / določati strani neba

   10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA