Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Hrvati (13)



  1.      hrvátiti  -im nedov.) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvatskega jezika: dolgo je živel na Hrvatskem, zato precej hrvati // ekspr. govoriti hrvatsko: kaj boš hrvatil, po domače povej 2. prevajati v hrvatski jezik
  2.      hrvatízem  -zma m () lingv. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov
  3.      pohrvátiti  -im dov.) narediti kaj hrvatsko: pohrvatiti prebivalce; priseljenci so se hitro pohrvatili / pohrvatiti šolo
  4.      srbohrvatíst  -a m () strokovnjak za srbohrvatistiko: priznan srbohrvatist
  5.      srbohrvatístika  -e ž (í) veda o srbskohrvatskem jeziku in književnostih tega jezikovnega področja: študirati srbohrvatistiko
  6.      srbohrvatízem  -zma m () lingv. element srbohrvaščine v kakem drugem jeziku: v prevodu je ostalo precej srbohrvatizmov
  7.      gájica  -e ž () črkopis, ki se rabi pri Hrvatih in Slovencih: bohoričico je spodrinila gajica; pisati v gajici
  8.      mejáš  -a m (á) 1. lastnik zemljišča, parcele, ki ima s kom isto, skupno mejo: mejaša se tožita zaradi poti / bil je mejaš z njenim bratom 2. knjiž., redko prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo; sosed: vzhodni mejaši Slovencev so Hrvati in Madžari 3. knjiž., redko obmejni prebivalec: mejaš z narodnostno ogroženega področja; psihološke posebnosti mejašev // nekdaj kmet vojak ob avstrijsko-turški meji: četa hrvaških mejašev; brambovci in mejaši ◊ zgod. mejaš v fevdalizmu lastnik, zakupnik vinograda, ki ni podložen gorskemu gospodu, zlasti na Dolenjskem
  9.      muslimán  -a m () pripadnik muslimanske vere: sožitje muslimanov in kristjanov / Hrvati, Srbi in Muslimani v Bosni
  10.      nacionalízem  -zma m () 1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma // knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga 2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem 3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo
  11.      nemčízem  -zma m () lingv. element nemščine v kakem drugem jeziku; germanizem: ogibati se nemčizmov; hrvatizmi in nemčizmi
  12.      rúsiti  -im nedov.) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence
  13.      tróimén  -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž. ki ima tri (različna) imena: troimena reka ♦ polit. troimeni narod v stari Jugoslaviji, po pojmovanju nekaterih političnih skupin narod, ki ga sestavljajo Srbi, Hrvati in Slovenci




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA