Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Hor (51-75)


  1.      adrenalín  -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina ♪
  2.      baladúr  -ja m (ȗ) nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor) ♪
  3.      bànk  bánka m (ȁ á) nar. delovna miza, pult: mizarski bank; V kotu za točilnim bankom je bil telefonski aparat (B. Pahor) ♪
  4.      blagovníca  -e ž (í) nar. edina hči, ki podeduje vse premoženje: ukazovala je ona, edinka, blagovnica, ki je bila podedovala čvrsto kmetijo (J. Pahor) ♪
  5.      brán  -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove ♪
  6.      bùmf  in búmf medm. (ȕ; ȗ) posnema močen pok, glas pri padcu, udarcu: bumf! je počilo; mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf / sname torbo in — bumf v kot ♪
  7.      cevkáča  -e ž (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  8.      cevkáš  -a m (á) nav. mn., zool. morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze, Siphonophora ♪
  9.      ciprésast  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz cipresovega lesa: cipresasta hišica ♦ bot. cipresasti mleček strupena rastlina suhih tal z belim sokom, Euphorbia cyparissias ♪
  10.      cvŕk  -a m (ȓ) 1. redko cvrčanje, cvrkut: cvrk ptičjih mladičev 2. nar., ekspr. klofuta, zaušnica: Tisti njen dober dan — kakor cvrk na njegovem licu (B. Pahor) ♪
  11.      črkopís  -a m (ȋ) sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis ♪
  12.      čúfati  -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor) ♪
  13.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji ♪
  14.      dišáti  -ím nedov. (á í) 1. oddajati, dajati prijeten vonj: akacije močno, opojno dišijo; zrak je dišal od samega cvetja; brezoseb. diši po vrtnicah; iz kuhinje vabljivo diši // oddajati, dajati vonj sploh: vsak predmet je drugače dišal; kuhinja diši po dimu; vino diši po sodu; brezoseb. v sobi je dišalo po jabolkih ∙ ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen // evfem. zaudarjati, smrdeti: salama že diši; brezoseb. iz ust mu diši 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: ta beseda diši po čitalniški dobi; zavračal je vse, kar je dišalo po razkošju; brezoseb.: diši po snegu; že takrat je močno dišalo po vojni 3. z dajalnikom vzbujati željo, mikati: cigareta mu še nikoli ni tako dišala; hudo je bolan, saj mu še vino ne diši / ekspr.: delo mu ne diši; ni mu dišalo, da bi šel v mesto 4. preh., zastar. vohati, duhati: mačka diši miš dišèč -éča -e: dišeč po kadilu; dišeče seno; prijetno dišeč dim / dišeča sol ♦ bot. dišeči les prijetno dišeč okrasni grm, Calycanthus floridus; dišeči volčin grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti, Daphne cneorum; dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata; vrtn. dišeči grahor ♪
  15.      dosmŕtnik  -a m (ȓ) 1. redko kdor je obsojen na dosmrtno ječo: v teh celicah so sami dosmrtniki 2. star. dosmrtni član: dosmrtniki Mohorjeve družbe ♪
  16.      drúžba  -e ž (ȗ) 1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov: človeška družba; sodobna jugoslovanska družba; gospodarstvo, življenje družbe; družina je osnovna celica družbe; najvplivnejša plast družbe; dialektično pojmovanje družbe; problemi današnje družbe; razvoj, ureditev družbe; odnos do družbe; nauk o družbi / ekonomizirana družba ki gleda na stvari le z ekonomskega stališča / družba je prevzela v svoje roke vsa proizvajalna sredstva 2. s prilastkom na določen gospodarski in politični način organizirana skupnost ljudi: kapitalistična, socialistična družba; razredna družba; graditev nove, brezrazredne družbe / patriarhalna, rodovno-plemenska družba // ljudje v taki skupnosti: takratna fevdalna družba ga je prezirala 3. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: družba je posedla okoli mize; vsa družba se je imenitno zabavala; uvesti koga v družbo; glasna, vesela družba; izbrana, kavarniška, pivska, zaključena družba; v to gostilno redno zahaja družba profesorjev / vedenje v družbi / bil je vodja rokovnjaške družbe // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: izogibaj se njegove družbe; sam zase se drži, ne mara družbe, za družbo; pog. on je dober za družbo družaben, zabaven; biti v družbi s kom; ni čutil potrebe po človeški družbi; prijetno se počuti v ženski družbi / povsod se je pojavljala v družbi svoje prijateljice 4. navadno s prilastkom, v kapitalistični ekonomiki podjetje z več solastniki ali delničarji: filmska, letalska, petrolejska, trgovska družba; nacionalizacija bank in zavarovalnih družb / delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic; komanditna družba trgovska družba, v kateri nekateri člani jamčijo z vsem svojim premoženjem, drugi pa le do višine vloženega deleža ● dela mu družbo je z njim, da ni sam; Mohorjeva družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, zlasti verskovzgojne vsebine; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; preg. po slabi družbi rada glava boli ◊ rel. Marijina družba cerkvena organizacija, katere člani se po Marijinem zgledu trudijo biti čim boljši kristjani; šol. spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v osnovni šoli ♪
  17.      drúžbenik  -a m (ȗ) 1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: pokojnikovo premoženje je postalo solastnina družbenikov // star. član, zlasti Mohorjeve družbe: družbeniki imajo pri nakupu knjige poseben popust 2. zastar. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave: prijeten, zabaven družbenik ♪
  18.      dvóčŕkje  -a s (ọ̑-ȓ) lingv. črki, ki zaznamujeta en glas: dvočrkje zh v bohoričici zaznamuje glas č ♪
  19.      ekotíp  -a m (ȋ) biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo: pohorski ekotip jelke ♪
  20.      epístola  -e ž (ȋ) knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih: Horacijeve epistole o pesništvu / Župančičeva Velikonočna epistola sinu ♦ rel. odlomek iz svetega pisma, navadno iz pisem apostolov, ki se bere pri maši; berilo ♪
  21.      estrogén  -a m (ẹ̑) med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona ♪
  22.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa ♪
  23.      ferál  -a [au̯] m (ȃ) nar. svetilka na plin ali petrolej: Noč je bila in električne svetilke so ugasnile in zagorel je plin v starih feralih vrh stebrov (B. Pahor) ♪
  24.      folikuláren  -rna -o (ȃ) pridevnik od folikel: folikularni hormon ♪
  25.      folikulín  -a m (ȋ) med. ženski spolni hormon ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona; estrogen ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA